Kaj je boljše: elektronske blagajne ali ročno izpisani računi?

blagajnaIzberete si lahko, ali boste za evidentiranje prometa uporabljali elektronsko napravo za izdajo računov ali pa boste račune izdajali ročno, vendar na predpisanem in potrjenem obrazcu iz vezane knjige računov.

Z 31. januarjem 2015 začnejo veljati spremenjena pravila evidentiranja gotovinskega prometa, ki izhajajo iz zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku ter se nanašajo na in ročno izpisane račune.

Spremembe omenjenega zakona so bile objavljene v Uradnem listu RS (90/2014). Po mnenju predlagatelja zakona je glavni cilj zakonskih sprememb omejitev možnosti zlorab pri gotovinskem poslovanju, zaradi česar naj bi se povečali zneski pobranih davkov in zmanjšala siva ekonomija.

Elektronske blagajne in ročno izpisani računi
Za davčne zavezance je pomembno, da se je vlada odločila za postopno uvedbo tako imenovanih davčnih blagajn. Od 31. januarja 2015 bodo lahko davčni zavezanci evidentirali gotovinski promet le še s takšnimi elektronskimi blagajnami, ki bodo omogočale brisanje, dodajanje ali popravljanje evidentiranega prometa le na podlagi sledljivosti teh sprememb (revizijska sled), vendar te blagajne še ne bodo povezane s Finančno upravo RS (Furs). Še vedno bodo lahko manjši davčni zavezanci izdajali ročno izpisane račune, vendar le na predpisanih in prednatisnjenih obrazcih iz vezane knjige računov. Te bodo lahko kupili pri najbližji izpostavi Fursa ali pri strokovnih združenjih, s katerimi bo Furs sklenil pogodbo o prodaji teh obrazcev.

Poslovni subjekt, ki za evidentiranje gotovinskega prometa uporablja elektronsko napravo ali računalniški program (odslej tudi elektronska blagajna), lahko izda tudi ročno izpisan račun, vendar le, če se elek­tronska blagajna pokvari ali pa zmanjka elektrike.

Kdo so izjeme in kaj je lahko sporno
Še vedno bodo veljale izjeme za nekatere zavezance iz zakona o davku na dodano vrednost, ki jim tudi v prihodnje ne bo treba izdajati računov za opravljeni promet blaga in storitev. To velja zlasti za kmete pavšaliste, ki dobavljajo kmetijske in gozdarske pridelke in storitve neposredno končnemu porabniku, pri prodaji vozovnic, žetonov v potniškem prometu, znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, pri prodaji iz avtomatov…

Prav oprostitev izdajanja računov pri prodaji hrane in pijač iz avtomatov je lahko sporna, saj takšna prodaja lahko pomeni nelojalno konkurenco manjšim gostinskim obratom, ki pa morajo izdajati račune za ves opravljeni promet, na kar opozarja tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije.

Ni meril za zgornjo mejo prometa pri ročnih računih
Vsak poslovni subjekt se bo v prihodnje lahko sam odločil, ali bo za evidentiranje prometa uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov (tako kot to že zdaj velja za tiste davčne zavezance, ki uporabljajo računalniške programe za evidentiranje prometa) ali pa bo račune izdajal ročno, vendar na predpisanem in potrjenem obrazcu iz vezane knjige računov. V predlogu sprememb zakona namreč nismo našli meril, ki bi določala zgornjo mejo prometa za možnost ročnega izdajanja računov.

Kakšne elektronske blagajne kupiti
Vsem, ki še ne uporabljate elek­tronskih blagajn, pa jih boste nabavili do konca januarja 2015, priporočamo, da izberete takšne, ki bodo tudi pozneje, po uvedbi obvezne povezave teh blagajn s Fursom, omogočale takšno nadgradnjo.

Vlada namreč napoveduje, da bo s 1. septembrom uvedla tako imenovane prave davčne blagajne, ki bodo povezane s Fursom. Tako bo davčni organ lahko opravljal številne kontrole evidentiranja prometa, vključno z nadzorom sive in črne ekonomije. Možno bo namreč slediti tudi podatkom o tem, kdo pri davčnem zavezancu izdaja račune in v kakšnem pogodbenem razmerju je z delodajalcem.

Dodatni stroški davčnih zavezancev
Pri davčnih zavezancih in Fursu bodo zaradi uvedbe davčnih blagajn nastali številni stroški, ki jih vlada trenutno ne omenja.

Vsak davčni zavezanec bo moral zagotoviti ustrezno davčno blagajno in jo prek interneta povezati s Fursom, kar bo za številne dodaten strošek na mesečni ravni. Vsak davčni zavezanec bo s pooblaščenim serviserjem moral skleniti pogodbo o rednem vzdrževanju celotne tehnologije, sicer ne bo imel dokazov o pravilnem evidentiranju gotovinskega prometa. Nekaj dodatnih stroškov bodo davčnim zavezancem povzročila tudi usposabljanja in izobraževanja, ki pogosto niso vključena v ceno tehnologije, temveč se dobaviteljem opreme plačujejo posebej.

Smiselnost uvedbe davčnih blagajn
Davčnim zavezancem se postavljajo številna vprašanja o smiselnosti uvedbe davčnih blagajn po zgledu balkanskih držav. V okviru EU imamo namreč številne dobre zglede držav, kjer so zapovedane le blagajne, ki onemogočajo naknadne posege v evidentirani promet, niso pa povezane z njihovimi davčnimi uradi. Škoda je, da se naša država v času krize ne odloči za mehanizme spodbujanja davčnih zavezancev k poštenemu poslovanju, ki so dolgoročno učinkovitejši od mehanizmov strogega nadzora. Učinkovit boj zoper davčne utaje in sivo ekonomijo je vedno sad vzajemnega timskega dela med državo in davčnimi zavezanci, v katerem vsi udeleženci opustijo del svojih slabosti za skupno dobro. Zato bi bil še toliko bolj dobrodošel tudi ustrezen zgled države, ki bi temeljil na premišljenem in skrbnem upravljanju državnega premoženja ter na pregledni proračunski porabi.

Vir: Finance

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj