Nelikvidnost in insolventnost vse bolj grozi mnogim, še do včeraj solidnim podjetjem. Povečuje plačilno nedisciplino, ki je že vrsto let globoko vraščena v naš sistem, ugotavljajo predstavnice gospodarske zbornice. Skoraj ni več pogovora v družbah, kjer se zbirajo gospodarstveniki, ki ne bi tekel o likvidnosti, insolventnosti, dragih bančnih posojilih; v resnici še dosti več, kakor pred dobrim letom, ko je gospodarsko-finančna kriza prestopila tudi slovensko državno mejo.
Koliko je torej podjetij, ki so na meji plačilne zmogljivosti, koliko jih je pod gladino, koliko jih bo na vrsti jutri, koliko jih bo potonilo zaradi plačilne nediscipline? Obsega neplačevanja ne moremo izmeriti in zato tudi ne primerno ukrepati, ugotavljajo v zbornici.
Zanimivo je poslušati ljudi iz gospodarstva in podjetništva, ko se v krizi, ki je torej ni mogoče niti izmeriti, pogovarjajo, kako si pomagajo do plačilne zmogljivosti. Podjetnik Janez Ajlec s podjetjem za izdelavo oken in vrat po 45 letih podjetništva zdaj prisega na preprosto menjalno razmerje, nobenih plačilnih kartic, nobene plastike, nič obljub: »Daj denar na sonce, pa dobiš robo.« Kadar ni plačila, stopi k dolžniku, in ko mu razlagajo, da bodo še delali z njim, pa mu še plačali niso, pove: Ne mažite me z medom okoli ust. Njegova samozavest ni čisto brez osnove: letni prihodki njegove proizvodne družbe dosežejo blizu 30 milijonov evrov. Poleg tega ima ženo, ki je nepopustljiva: Avstrijca, ki je prišel s priklopnikom po blago, preden je plačal prejšnjo pošiljko, je vsakič poslala domov brez tovora! To si lahko privošči, ker ima izdelek in trg, kjer ga lahko proda in ob tem precej podjetniških izkušenj.
Jože Vencelj, ki ima družbo z omejeno odgovornostjo IST industrija, svetovanje, trgovina, pripoveduje, da so se mali trgovci lani povezovali v nabavne verige, si tako zagotavljali boljše cene pri dobaviteljih in se branili pred velikimi trgovci. Tako so mala družinska podjetja, o katerih govori podjetnik, kar dobro prestala leto 2009, zdaj pa jih bo, kakor pravi, dotolkla država: »Ta naša mala podjetja so lani z vsemi napori sorazmerno dobro sklenila leto. To pomeni, da se bodo v njihovih bilancah pojavili dobički. To so predvsem papirni dobički, kajti to so dobički iz neplačane realizacije, ki jih bodo ta podjetja videla ali pa ne. Po zaključnih bilancah bodo ta podjetja, ki so na meji likvidnosti, plačala davek na dobiček. Povečale se bodo tudi tekoče akontacije za davek od dobička. To pomeni, da jih bo v trenutku zablokirala država, ne samo njihovi dobavitelji.« Prihodki od davka na dobiček podjetjih so lani upadli za 43,6 odstotka. Davčna uprava poroča, da je lani dobila 1086 vlog za znižanje akontacije davka na dohodke pravnih oseb ali 136 odstotkov več kot v letu 2008. Leta 2008 je prejela povprečno 38 vlog na mesec, lani povprečno 90 vlog na mesec.
Gospodarska kriza je huda še za podjetja, ki so imela pred njo vse, zato ni čudno, da hitro spodnese malega podjetnika, ki se mu posel nikoli ni zares prijel. Tudi podatka, koliko je v Sloveniji takšnih malih podjetij, nimamo. Okrožna sodnica Dida Volk, ki ima blizu 20 let sodne prakse, je začela v času, ko je bilo mogoče podjetje ustanoviti iz nič, za 2000 tolarjev, danes je to manj od 10 evrov, danes pa tudi ni dosti bolj zahtevno, in kar naravnost pove: precej slovenske gospodarske nesreče izhaja prav iz takšnega instant podjetništva, brez prave vzgoje in poslovnih navad, brez prave podjetniške morale, kjer mora biti prvo načelo – kar vzameš, moraš plačati! Plačilna nedisciplina v slovenskem gospodarstvu se je začela precej pred krizo, ta pa jo je razgalila, ker ni več poceni posojil, s katerimi bi jo bilo mogoče zakrpati in premostiti, danes govorijo ljudje, ki so tudi sami prišli v gospodarstvo veliko pred krizo. Podjetniki najbrž ne bodo pohvalili mnenja ministrstva za gospodarstvo, ki v povezavi s plačilno nedisciplino drugače porazdeli odgovornost: »Nesprejemljivo in nerazumljivo je, da se nekatera podjetja še naprej odločajo za poslovanje s poslovnimi partnerji, ki v jim že v preteklosti niso poravnali svojih obveznosti, pri čemer se pogosto posebno mala in srednja podjetja še dodatno zadolžujejo za nabavo materialov in za opravljanje določenih storitev, čeprav je iz bonitete poslovnega partnerja in iz njegove dosedanje poslovne prakse razvidno, da obveznosti ne bodo poravnane.«
Ste našli uporaben nasvet zase? Če ste zadnje leto hodili s posveta na posvet in s predavanja na predavanje o izterjavi dolga, varovanju in ohranjanju likvidnost in drugih temeljnih načelih podjetništva, ste zanesljivo slišali: preverite podjetje, in raje dvakrat, preden začnete poslovati z njim, in upoštevajte svoje zmogljivosti! Zaupljivost pustite doma.
Vir: Katarina Fidermuc za: Delo, priloga Finančna Točka