Obvestilo delodajalcem glede naravne nesreče

informator-racunovodstvo-vitagoOBVESTILO DELODAJALCEM V ZVEZI Z IZPOLNJEVANJEM OBVEZNOSTMI IZ DELOVNEGA RAZMERJA OB UPOŠTEVANJU OKOLIŠČIN POVEZANH Z NARAVNO NESREČO

1. Kakšno plačilo pripada delavcu, ki zaradi višje sile ni mogel opravljati dela (bodisi, da zaradi višje sile ni mogel priti na delo, bodisi, da delodajalec zaradi višje sile ni mogel obratovati)?

Delavec in delodajalec se lahko dogovorita, da delavec koristi redni letni dopust. V tem primeru se mu izplača 100 % nadomestilo. Oba, delavec in delodajalec morata s tem soglašati.

V nasprotnem primeru pride v poštev določba 6. odstavka 137. člena ZDR-1, ki določa, da je delavec v primeru, ko dela ni mogel opravljati zaradi višje sile, upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače.

2. Ali delavcu pripada t.i. »?

T.i. »izredni dopust« delavcu pripada že po 167. členu ZDR-1 zaradi osebnih okoliščin, med drugim tudi v primeru »hujše nesreče, ki zadane delavca«. Po ZDR-1 delavcu za ta primer pripada najmanj 1 dan plačane odsotnosti. Kolektivne pogodbe dejavnosti, podjetniške kolektivne pogodbe ali splošni akti delodajalca pa običajno določajo večje število dni.

Vendar je pri tem potrebno poudariti, da izredni dopust zaradi naravne nesreče delavcu ne pripada iz razloga, ker ta zaradi višje sile ni mogle priti na delo, ali ni delal, ker delodajalec zaradi višje sile ni mogel obratovati. Delavcu pripada »izredni dopust« v primeru, ko je nedavna prizadela neposredno tudi njega samega oziroma njegovo premoženje in dopust potrebuje zaradi saniranja posledic naravne nesreče, ki so zadele njega samega. V tem primeru mora delavec o tem obvestiti delodajalca.

3. Ali delavcu pripada ?

Kolektivne pogodbe dejavnosti in podjetniške kolektivne pogodbe ali splošni akti delodajalcapogosto določajo, da delavcu ob elementarni nesreči pripada tudi solidarnostna pomoč. Ta pravica je seveda odvisna od dikcije besedila posamezne kolektivne pogodbe dejavnosti, podjetniške kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca. V splošnem pa menimo, da mora delavcu, da mu pravica pripada, v primeru elementarne nesreče nastati pravno priznana škoda. Zgolj npr. nakup agregata takšne škode ne predstavlja, saj se v tem primeru ena oblika premoženja (denarna) le spremeni v drugo obliko premoženja. Je pa seveda potrebno glede na okoliščine vsakega posameznega primera presoditi, ali pravica delavcu ob upoštevanju besedila kolektivne pogodbe dejavnosti ali podjetniške kolektivne pogodbe ali splošnega akta pripada ali ne.

Vir: Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), 13. 2. 2014, www.gzs.si, Avtor: Pravna služba GZS

Sorodni članki: