1. aprila 2016 je začel veljati nov zakon o javnem naročanju, s katerim se v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, katerih cilj je večja fleksibilnost postopkov oddajanja javnih naročil in njihova poenostavitev. Pomembni pa so tudi okoljska in socialna nota novega zakona ter spodbujanje inovacij.
Zakon o javnem naročanju razveljavlja zakon o javnem naročanju in zakon o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki je doslej urejal javno naročanje na infrastrukturnem področju.
Čeprav je bilo treba pri rešitvah, ki poenostavljajo in administrativno razbremenjujejo javno naročanje, upoštevati omejitve veljavne zakonodaje EU, pa novi sistem kljub temu daje večji poudarek elektronskemu naročanju, odločitve bodo objavljene na portalu javnih naročil, stroški vročanja se bodo zmanjšali, postopki pa skrajšali.
Ponudniki bodo v vseh državah članicah EU lahko uporabljali enoten obrazec za izkazovanje usposobljenosti, ki ga bodo lahko tudi večkrat uporabili.
S ciljem večje gospodarnosti se s kriterija najnižje cene prehaja na kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe. Naročniki bodo tako lahko upoštevali tudi okoljske in socialne kriterije. Na nekaterih področjih je cena kot edini kriterij izbire celo prepovedana, denimo pri arhitekturnih in inženirskih storitvah.
Na novo se določa pogoj, da mora imeti izbrani ponudniki poravnane obveznosti do delavcev, sicer se ga lahko iz postopkov javnega naročanja izloči. To velja tudi v primeru, da krši pogodbene obveznosti, neupravičeno pridobiva informacije, posreduje zavajajoče razlage, ne plačuje davkov ali je njegova ponudba neobičajno nizka.
Naročniki bodo imeli po novem na voljo večje število postopkov kot doslej. Novo je denimo partnerstvo za inovacije, ki naročniku omogoča, da za razvoj in naknadno dobavo novega inovativnega proizvoda, storitve ali gradnje sklene dolgoročno partnerstvo z enim ali več partnerji.
Prvi zakon o javnih naročilih je bil v Sloveniji sprejet leta 1997. Od tedaj je bil večkrat prenovljen, tokratni pa je nastajal več kot leto in bil usklajevan z različnimi deležniki.
Vir: STA, 1. 4. 2016, http://www.sta.si/