Kaj je stres in kako nastane
Stres predstavlja vzorec primarnih reakcij, ki so v preteklosti ljudem pomagale preživeti, v sedanjosti pa zaradi prevelike pojavnosti povzroča težave in je vzrok številnih bolezni. Večina vzrokov za stres pri delu izhaja iz delovnega okolja in so posledica delovnih obremenitev, delovnih razmer, prekomernega dela, organizacijske strukture, klime, kulture ter vloge in odgovornosti na delovnem mestu, medsebojnih odnosov in sprememb v organizaciji.
Neskladja med delavcem in delovnimi pogoji lahko ustvarjajo pritiske, ki posledično vplivajo na razvoj stresa. Pretirane zahteve in pritiski na delovnem mestu so lahko rezultat slabega načrtovanja dela, vodenja in nezadovoljivih delovnih razmer. Posledica tega je lahko, da delavci ne dobijo zadostne podpore nadrejenih in nimajo nadzora nad svojim delom in z njim povezanimi pritiski.
Raziskave kažejo, da se največ stresa pojavlja pri delu, kjer zaposleni niso sposobni izpolniti pretiranih delovnih zahtev in prenesti pritiskov zaradi pomanjkanja znanja, sposobnosti in podpore ostalih zaposlenih. Če so delavci sposobni izpolniti delovne zahteve, če imajo potrebno znanje, če imajo nadzor nad delom, ki ga opravljajo in če imajo določeno stopnjo odločitev pri delu, je manj možnosti da pride do stresa pri delu.
Posledice za organizacijo
Posledice stresa pa ne vplivajo samo na posameznika, temveč tudi na podjetje in njegovo poslovanje ter seveda družbo kot celoto. Stres na organizacijskem nivoju prepoznamo po sledečih simptomih: visoka raven absentizma, visoka fluktuacija zaposlenih in večje število delovnih nesreč. Zmanjša se stopnja produktivnosti, zniža raven kvalitete, poveča število lomov in napak. Pojavijo se slabši odnosi ter medsebojni konflikti. Poslabšata se komunikacija in sodelovanje med zaposlenimi, pri njih prihaja do zmanjšanja motivacije in produktivnosti, ravno tako se zmanjšajo kreativnost, fleksibilnost in inovativnost. Pri zaposlenih se prav tako zmanjša občutek pripadnosti družbi, kar se odraža v neupoštevanju delovnih procedur, zamujanju na delo, dolgih delovnih odmorih, zmanjšanju spoštovanja delodajalčeve lastnine, poslabšanju storitev…
Stroškovni pogled na stres
Poleg prej naštetih posledic stresa za organizacijo, moramo upoštevati tudi stroškovni vidik. Stroški, kot posledica stresa so naslednji:
- Stroški bolniških dopustov, ki nastanejo zaradi pojavnosti s stresom povezanih bolezni in poškodb,
- Stroški odškodninskih zahtevkov zaposlenih, ki lahko dokažejo da se jim je poslabšalo zdravstveno stanje ali znižala kvaliteta življenja zaradi pojava delovnega stresa,
- Stroški zaradi izgube ugleda in poslovnih izgub kot posledica negativne publicitete, ki spremlja primere delovnih nesreč, šikaniranj, nadlegovanja in diskriminacije,
- Organizacijski in managerski stroški, povezani z obrambo pred pritožbami o doživljanju stresa ter posredovanj za njegovo zmanjšanje,
- Stroški zaradi pojava zaskrbljenosti, zmanjšanja morale in motivacije, ko zaposleni ugotovijo, da se je sodelavcem zaradi izpostavljenosti stresu poslabšalo zdravstveno stanje.
Viri stresa
Vire delovnega stresa lahko razdelimo na tri kategorije; individualne, organizacijske in družbene. Družbeni stresorji nastanejo zaradi ekonomskih, političnih, socialnih in tehnoloških sprememb. Vzrok organizacijskih stresorjev so organizacijske značilnosti. Individualni stresorji pa so sestavljeni iz osebnostnih značilnosti posameznika, njegovih prednosti in slabosti ter zmožnosti, da se spopade s situacijami, ki mu predstavljajo grožnjo. Različne kombinacije stresorjev povzročajo različno jakost stresa v življenju posameznika.
Odpravljanje stresa v organizaciji
Pomembno je razumeti obseg in razsežnosti stresa. Stres se ne pojavlja le pri določenih delovnih mestih, sektorjih in poklicih, temveč imajo vsi poklici, sektorji in industrije v sebi potencial stresa. Vodje, managerji in posamezniki morajo poznati stroške povezane s stresom ter razumeti prednosti poznavanja, odkrivanja in odpravljanja stresa v organizaciji.
Stres pri delu ni izoliran, individualen problem posameznika, temveč predstavlja strateški problem, ki je posledica širših socialnih, ekonomskih, organizacijskih in kulturnih dejavnikov. Odgovor na stres bi moral biti usmerjen k vzrokom, ne pa k posledicam stresa. Temeljiti mora na preventivnih, sistematskih in participativnih intervencijah, saj je uravnavanje stresa učinkovito samo, če združimo individualno in organizacijsko raven. Na organizacijskem nivoju bi morali stres omejevati in preprečevati, kjer je to mogoče in smiselno, na individualnem nivoju pa bi morali posameznike in skupine izobraževati, kako se z njim spopadati.
Vse to pa lahko strnemo v tri nivoje spopadanja s prisotnostjo stresa v organizaciji;
- Primarna intervencija: potrebno je ugotoviti in odpraviti vzroke stresnih situacij,
- Sekundarna intervencija: posameznika je treba naučiti, kako naj se spopada s stresom,
- Terciarna intervencija: pomagati je treba tistim posameznikom, ki so že postali žrtev stresa.
Strategije za izboljšanje percepcije kontrole
Stres se pogosto pojavlja ob pomanjkanju svobode odločanja in kontrole. Zaposleni predvsem doživljajo stres, ker ne vedo, kaj organizacija pričakuje od njih, kako naj izvedejo delovne naloge, kako naj ravnajo v konfliktnih situacijah in kako naj razvrščajo naloge po pomembnosti. Tako negotovost je mogoče zmanjšati tako, da se omogoči sodelovanje zaposlenih pri odločitvah, ki zadevajo izvedbo njihovih delovnih nalog. Zaposleni, ki sodelujejo pri odločanju, so hkrati bližje virom informacij o spremembah, zato se jim tudi lažje prilagajajo.
Če zaposlenim ne moremo omogočiti zadostne svobode odločanja in kontrole, je potrebno povečati njeno percepcijo. Obstaja več strategij za izboljšanje percepcije kontrole in odločanja med zaposlenimi. Te vključujejo vzpostavitev delno samostojnih delovnih skupin, krožkov kakovosti, skupin za izboljšanje varnosti in krožkov zdravja. Cilj je vključiti zaposlene v spremembo sistemov in praks, ki povzročajo stres. Na te delovne skupine se potem prenaša določene odločitve in odgovornosti za izboljšave. Zaposleni imajo znotraj teh skupin večjo možnost kotnrole, poznavanja rezultatov in sprejemanja odločitev, kar izboljšuje njohovo zadovoljstvo pri delu in zmanjšuje pojavnost stresa.
Znamenja stresa
Ljudje so o uničevalnih lastnostih stresa premalo seznanjeni, menijo, da je to splošen družbeni pojav, zato bi morali sami pri sebi ugotavljati količino stresa, kateri so izpostavljeni, kajti še posebej daljša izpostavljenost stresu lahko temeljito načne naše zdravje in zmogljivosti. Glavni pokazatelji izpostavljenosti stresu so:
- pogosti glavoboli,
- utrujenost,
- raztresenost,
- razdražljivost,
- napadalnost,
- prebavne motnje,
- razbijanje srca oz. povečan utrip,
- uživanje preveč ali premalo hrane,
- nečista koža.
Nasveti za premagovanje stresa na delovnem mestu
Ko prepoznate znamenja stresa, ukrepajte takoj. Naslednjih nekaj napotkov naj vam bo vodilo;
- Pokažite svoja čustva! Ne zatirajte svojih občutkov!
- Vzemite si čas za družabno življenje! Ne odpovejte se konjičkom in prostemu času!
- Ne odlašajte! Naloge, ki jih morate opraviti, opravite takoj!
- Prerazporedite dolžnosti! Ne mislite, da morate vse opraviti takoj!
- Naučite se reči NE! Ni potrebno, da prevzamete vsako delo, ki vam ga naložijo!
- Privoščite si redne odmore za kavo, kosilo, klepet…
- Ne delajte nadur!
- Ne postanite zasvojeni! Vzdržite se zasvojenosti od alkohola, cigaret in hrane!
- Služba in dom naj bosta ločena! Službenega dela ne jemljite domov!
- Ne bodite perfekcionist! Tudi 80 odstotni rezultat je dober rezultat!
- Prosite za pomoč! Če imate probleme, jih zaupajte kolegom.
- Ne pozabite, da je služba le služba!
Preverite, kako dobro obvladujete stres na delovnem mestu
Na straneh podjetja Lek lahko zasledimo vprašalnik, s katerim ugotovimo, kako sami obvladujemo stres na delovnem mestu. Sestavljen je iz 20 vprašanj, rezultate pa so strnili v štiri skupine. Na njihovih straneh boste našli tudi več napotkov za prepoznavanje in odpravljanje stresa.
Vprašalnik: Stres na delovnem mestu