Inšpektorji Finančne uprave pospešeno nadzirajo lastnike davčnih blagajn, kjer obenem preverjajo ali se podatki z računov ujemajo z evidenco prisotnosti zaposlenih.
Ko fizična oseba izda gotovinski račun se na njem izpiše njena oznaka (npr: Prodajalec 1), davčna blagajna pa v skladu z zakonodajo pošlje na FURS, poleg oznake prodajalca, še njegovo davčno številko.
Tako na finančni upravi v tem trenutku pregledujejo račune, ki so z davčno blagajno povezani na primer po 14 ur dnevno. Nadzorniki preverjajo ali je bil zaposleni res tako dolgo v službi, ali je mogoče v kakšnem drugem dovoljenem razmerju s podjetjem, oziroma ali namesto njega uporablja davčno blagajno kdo, ki sploh ni »zaposlen«.
Morebitne kršitve obsega dela inšpektorji prav tako preverjajo na terenu, kjer z osumljenimi fizičnimi osebami (prodajalci) opravijo razgovor z namenom ugotovitve kako je do kršitev prišlo.
Zavezanci in zaposleni morajo torej biti pazljivi, da ne izdajo računa v imenu drugega zaposlenega. Hkrati na Ministrstvu za finance opozarjajo zaposlene naj bodo pozorni, da ne bi kdo drug zlorabljal njihovega identifikacijskega znaka in izstavljal račune v njihovem imenu.
Izdani računi so tako v sistemu davčnih blagajn postali pomemben element nadzora nad zaposlovanjem in delom na črno.
Povečana prisotnost inšpektorjev na terenu
S prenosom pristojnosti nadzora zaposlovanja na črno na FURS se je povečala prisotnost nadzornikov na terenu in število opravljenih nadzorov.
Nadzori se izvajajo pretežno z mobilnimi enotami, ki imajo delovni čas 24 ur na dan in 7 dni na teden. Od 2. do 7. januarja 2016 so tako nadzorniki Finančne uprave RS pri zavezancih za davčne blagajne izvedli 1.191 postopkov nadzora. Pri tem so bile v 85 primerih ugotovljene nepravilnosti. Prav tako so že v lanskem letu izvedli 14.118 nadzorov in v postopkih izrekli za 2,5 milijonov evrov glob.
Najpogostejše nepravilnosti
Poostreno nadziranje na področju dela in zaposlovanja na črno je že prispevalo k temu, da organizacije v večjemu obsegu prijavljajo redne zaposlitve. Kljub temu pa v postopkih nadzora inšpektorji ugotavljajo, da delodajalci zaposlujejo delavce za krajši delovni čas, čeprav delajo poln delovni čas.
Prav tako inšpektorji odkrivajo zlorabe podjemnih pogodb za dela, ki vsebujejo elemente delovnega razmerja. V teh primerih bi namreč morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi.
Plačila za delo v okviru neprijavljenega delovnega časa delodajalci najlažje zagotavljajo tam, kjer je poslovanje gotovinsko. Kršena je delovno pravna zakonodaja in hkrati davčna zakonodaja, saj so delavci zaposleni za čas, ki ni uradno prikazan kot zaposlitev. Za delo so zaposleni običajno plačani z gotovino, kar pomeni, da davki in prispevki od tega niso plačani.