Ameriški statistični podatki so v petek pokazali, da se je število zaposlenih v (še) največjem gospodarstvu sveta v juliju zmanjšalo za 131.000, kar je bilo skoraj dvakrat toliko, kot so pričakovali analitiki.
V odgovor se je na mednarodnem borznem trgu pocenila nafta, za sod črnega zlata, ki bo dobavljen čez mesec dni, je bilo treba odšteti 81,22 dolarja, približno tri četrt dolarja manj kot v četrtek.
Kratkoročno trgovanje z nafto oziroma z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki temeljijo na njej, se podobno odzove na vsako objavo pomembnejših gospodarskih podatkov. Kadar prevladujejo ocene, da podatek krepi pozitivno gospodarsko sliko, se nafta podraži, če pa je vtis negativen, se poceni. Zakaj je tako, je vsaj teoretično razmeroma preprosto pojasniti: v gospodarstvu ki deluje, ki raste, porabijo več nafte in njenih derivatov. V sodobnem svetu je večina proizvodnih procesov, predvsem pa transport in prevoz potnikov, odvisna predvsem od porabe nafte.
Zato ni presenetljiva ugotovitev, da je imela svetovna gospodarska kriza, iz katere se še nismo izvili, pomemben vpliv tudi na trgovanje z nafto. Ne samo, da je njena cena strmoglavila z vrtoglavih predkriznih 140 dolarjev za sod, zmanjšala se je tudi poraba črnega zlata in z njo tudi proizvodnja. Po podatkih mednarodne agencije za energijo IEA je svet v prvem letu gospodarskega zastoja (2008) povprečno potreboval 85,97 milijona sodov nafte dnevno, kar je bilo 0,6 odstotka manj kot leta 2007. V letu 2009 je poraba padla na 84,72 milijona sodov dnevno oziroma še za 1,4 odstotka. Na svetovni ravni šele letos pričakujejo dvig povpraševanja po nafti, in sicer za 2,1 odstotka, na 86,49 milijona sodov dnevno. Povpraševanje po nafti, ki je tesno povezano z rastjo gospodarstva, se bo predvidoma »normaliziralo«, torej vrnilo v območje 1- do 2-odstotne povprečne letne rasti, šele v letu 2011 in pozneje. Seveda samo pod pogojem, da se bo svet v resnici izkopal iz krize in užival zmerno 4- do 4,5-odstotno gospodarsko rast.
Prav informacije, kot je ta o upadanju zaposlovanja v ZDA, pa na take optimistične scenarije mečejo senco dvoma. Za nas, ki živimo v razvitem delu sveta, pa je še pomembneje, da opozarjajo na to, da na svetovni ravni izračunana povprečja v sebi skrivajo marsikaj. V času, ko pričakujemo okrevanje po gospodarski krizi, smo že spoznali, da se rast v industrializirane države vrača le počasi, precej boljša izhodišča pa imajo tako imenovane rastoče ekonomije, med njimi predvsem Kitajska in Indija. Podrobnejši pogled v podatke o porabi nafte razkriva, da vzporedno z iskanjem poti iz krize prihaja tudi do velike prerazporeditve dosedanjih vzorcev porabe črnega zlata, kar bo v naslednjih letih in desetletjih verjetno prerazporedilo gospodarske in politične moči na planetu.
Razvite države so namreč v času krize porabo nafte zmanjšale bistveno bolj kot države v razvoju. V letih 2008 in 2009 je povprečna poraba nafte v Severni Ameriki upadla kar za devet odstotkov, v Evropi pa za 6,5 odstotka. ZDA bodo letos porabile za 1,4 odstotka več nafte kot lani, Evropa pa za 1,7 odstotka manj. To po eni strani kaže, da je kriza v Evropo prišla pozneje, prav tako pa je stara celina manj uspešna pri njenem premagovanju. Na drugi strani pa je Kitajska v letih 2008 in 2009 porabila več nafte, v letošnjem letu pa bo njeno povečanje porabe prispevalo kar tretjino vsega dodatnega svetovnega povpraševanja po črnem zlatu. Analitiki opozarjajo, da so spremembe verjetno dolgoročne. Le delno jih lahko pripišemo energetsko bolj učinkovitim tehnologijam, ki jih uporablja tradicionalno razvitejši Zahod. Večji del premika v strukturi porabe nafte verjetno pomeni, da gospodarsko pobudo prevzema Vzhod.
Vir: DELO (www.delo.si) Iz tiskane izdaje priloge Dela Posel &denar