Stališče GZS do novele zakona o gospodarskih družbah

Na Gospodarski zbornici Slovenije novelo Zakona o gospodarskih družbah, katere namen je preprečiti ustanavljanje gospodarskih družb osebam, katerih poslovno delovanje je bilo v preteklosti sporno in moralno nevredno, podpiramo. Pri tem pa zaradi njegove nestrokovne obravnave ter počasnosti sodnih organov izražamo dvom v dosego ciljev namena novele.

Dvomimo, da bo novela zakona v obliki, v kateri je predlagana, podala odgovor na vprašanje, zakaj nekdo, ki je pri ustanavljanju gospodarske družbe, njenem poslovodenju ali nadziranju posloval nezakonito in neetično, še vedno nastopa v slovenskem gospodarskem prostoru.

Tako na primer vezava prepovedi ustanavljanja gospodarske družbe na pravnomočno kazensko odločbo s kaznijo zapora, pri čemer lahko kazenski postopek traja tudi deset, ne izpolnjuje namena novele zakona, da taka oseba ne bi več delovala v poslovnem svetu. Enako lahko na primer oseba, ki  je bila pravnomočno obsojena s kaznijo zapora zaradi zlorabe prostitucije, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, ipd. še vedno ustanavlja nočne lokale.

Novela zakona iz svojega sankcioniranja izpušča tudi lastnike slamnatih podjetij, katerih edini namen so bile davčne utaje, ki pa jih je v kazenskem postopku težko dokazati.   

Dejstvo je, da je z vidika pravne stroke potrebno vsako prepoved vezati na pravnomočne sodne ali upravne odločbe. Verjamemo, da gre torej z vidika pravne stroke za težko vprašanje. Zato zastopamo stališče, da bi morala politični razpravi slediti resna strokovna razprava. In šele na podlagi natančne analize tujih pravnih praks ter strokovne razprave, ki bi upoštevala slovensko pravno ureditev in počasnost pravosodnih organov, bi lahko pripravili novelo zakona, s katero bi ob vnosu v naš pravni red lahko dosegli načrtovane cilje.

Če želimo zadostiti namenu zakona, bi bilo vsekakor potrebno razmisliti ali o reorganizaciji pravosodnih organov, o večjih pristojnostih sodnikov v insolvenčnih postopkih ali o morebitnem soglasju upravnega organa v upravnem postopku.

V Franciji npr. lahko že sodnik, ki vodi insolvenčni postopek, zoper odgovorno osebo, izda sklep o prepovedi opravljanja dejavnosti poslovodenja, nadziranja ali ustanavljanja gospodarske družbe, če se pri insolvenčnem postopku ugotovi, da le ta ni ravnala z zadostno skrbnostjo. Nadalje, v Avstriji je pravica ustanoviti gospodarsko družbo vezana na pravnomočno soglasje upravnega organa. Podobno je v Angliji in v Luksemburgu, pravica ustanoviti, voditi ali nadzirati gospodarsko družbo je lahko odvzeta s pravnomočno odločbo izdano v okviru organa na ministrstvu, odgovornega za gospodarske zadeve.

Vir: GZS

Sorodni članki: