Med lastnosti uspešnega podjetnika gotovo sodi tudi ustvarjalnost. Na žalost pa s starostjo, zanemarjanjem izobraževanja in nespodbujanjem ustvarjalnost upada. To se dogaja postopoma. Najprej se zgodi, ko začnemo hoditi v šolo, potem v najstniških letih, nato ko dopolnimo trideseto leto, pa štirideseto… Latentna kreativna moč posameznika lahko zamre tudi zaradi zaznavnih, kulturnih, čustvenih in organizacijskih dejavnikov. Kreativne ideje in inovacije pa se lahko spodbudijo z uporabo katerekoli izmed kreativnih tehnik za reševanje problemov. Pa si poglejmo nekaj teh metod za pridobivanje novih idej, ki se osredotočajo na parametre;
Viharjenje možganov (brainstorming)
Ta tehnika je verjetno najbolj znana in na splošno rabljena tehnika za kreativno reševanje problemov in porajanje idej. To je nestrukturiran proces, v katerem se porajajo vse možne ideje v zvezi s problemom v omenjenem časovnem okviru in s spontanim sodelovanjem udeležencev. Uspešno srečanje, ki uporablja to tehniko, se začne z opredelitvijo problema, ki ni ne preveč široka, ne preveč ozka. Ko je problem opredeljen, se zbere 6 do 12 udeležencev, da bi bil zastopan čim širši spekter znanja. Vse ideje, ne glede na to, kako nelogične so, se morajo zapisati, udeleženci pa med brainstormingom ne smejo kritizirati ne ocenjevati.
Obratno viharjenje možganov
Obratno viharjenje možganov je podobno braistormingu, le da je kritika v tem primeru dovoljena. Natančneje, ta tehnika temelji na iskanju napak s postavljanjem vprašanja: ”Kako vse lahko ta ideja propade?” ker je žarišče na negativnem, je treba paziti, da se ohrani skupinski duh. Obratno viharjenje možganov se lahko učinkovito uporabi še pred preostalimi kreativnimi tehnikami, da bi se spodbudilo inovativno razmišljanje. Ta postopek največkrat vključuje porepoznavanje vsega tistega, kar je z idejo narobe, čemur sledi razprava o načinih, kako te probleme rešiti.
Sintetika
Sintetika je kreativni postopek, v katerem posamezniki problem razrešijo s pomočjo enega izmed štirih podobnih mehanizmov: osebnega, direktnega, simboličnega in fantazijskega. Skupina gre skozi dvostopenjski postopek. Na prvi stopnji se iz neznanega napravi znano. Pri tem se zavestno preobrača vrstni red stvari s pomočjo splošnih ugotovitev ali vzorcev in postavlja problem v lahko sprejemljivo ali znano prespektivo, s čimer se izloči neznano. Od tu udeleženci preidejo na drugo stopnjo in skozi osebno, direktno ali simbolično analogijo iz znanega ustvarjajo neznano, idealen rezultat tega pa je nastanek edinstvene rešitve.
Gordonova metoda
Gordonova metoda je v nasprotju z mnogimi drugimi kreativnimi tehnikami za reševanje problemov primerna takrat, ko člani skupine niso seznanjeni z natančno naravo problema. To zagotavlja, da vnaprej spočete ideje in vedenjski vzorci ne zameglijo rešitve. Podjetnik na začetku omeni le splošen koncept, ki je povezan s problemom. Skupina se odzove tako, da izrazi številne ideje. Nato se pod vodstvom podjetnika sestavi koncept, ki mu sledijo sorodni koncepti. Takrat se razkrije dejanski problem, kar skupini omogoči, da da predloge za izvedbo ali predelavo končne rešitve.
Metoda preverjalnega seznama
V metodi preverjalnega seznama se nova ideja razvije s pomočjo seznama sorodnih izhodišč ali predlogov. Podjetnik ima na voljo seznam vprašanj ali trditev, s katerim usmerja razvoj povesem novih idej ali ga omejuje na določena idejna področja. Preverjalni seznam je lahko različnih oblik ali dolžin.
Svobodna povezava
Ena izmed najpreprostejših, vendar najučinkovitejših metod, ki jih podjetniki lahko uporabijo za porajanje novih idej je svobodna povezava. Ta tehnika pomaga razviti povesem nov pogled na problem. Gre za zapisovanje besed ali besednih zvez, ki so povezane s problemom, s tem da se v vsako novo besedo odvijajočemu se miselnemu procesu doda nekaj novega. Tako ustvarjamo verigo idej, ki se konča z nastankom nove proizvodne ideje.
Vsiljene zveze
Vsiljene zveze, kot nakazuje samo ime, je metoda, ki poskuša vsiliti zvezo med nekaterimi proizvodnimi kombinacijami. To je tehnika, ki postavlja vprašanja o ciljih ali idejah in s tem spodbuja razvoj nove ideje. Nova kombinacija in končni koncept se razvijata v petstopenjskem procesu;
Izilirati posamezne elemente problema,
- poiskati zveze med temi elementi,
- zapisati zveze v urejeni obliki,
- analizirati novonastale zveze, da bi poiskali ideje ali vzorce,
- razviti nove ideje iz teh vzorcev.
Metoda skupnega zvezka
V metodi skupnega zvezka uporabljamo majhen zvezek, ki ga zlahka pospravimo v žep. Vanj zapišemo postavitev in vsakršne podporne podatke o problemu. Sodelujoči premislijo o problemu in možnih rešitvah ter zapisujejo ideje v zvezek najmanj enkrat dnevno, zaželeno pa je trikrat. Na koncu meseca se sestavi seznam najboljših idej skupaj z vsakršnimi predlogi. Ta tehnika se lahko uporabi tudi v skupini posameznikov, ki si zapišejo svoje ideje in oddajo svoje zvezke osrednjemu koordinatorju, ki nato prevzame ves material. Povzetek je potem tema sklepne kreativne razprave sodelujočih v osredotočeni skupini.
Hevrestika
Hevrestika se nanaša na podjetnikovo sposobnost odkrivanja idej skozi razvoj misli, vpoglede in učenja. Ta tehnika je verjetno bolj v uporabi, kot si predstavljamo, saj se morajo podjetniki pogosteje zadovoljiti z ocenitvijo izida odločitve kot pa z gotovostjo. Poseben hevristični pristop se imenuje hevristična tehnika ustvarjanja idej. Ta tehnika vključuje odkrivanje vseh ustreznih konceptov, ki bi jih lahko povezali s proizvodnim področjem in porajanje niza vseh mogočih idejnih kombinacij.
Znanstvena metoda
Znanstvena metoda, ki je v široki uporabi na različnih preučevanih področjih, vsebuje načela in procese, vodi opazovanje in eksperimente in potrjuje hipotezo. Ta pristop vključuje podjetnikov opredelitev problema, analizo problema, zbiranje in analizo podatkov, razvoj in preizkušanja možnih rešitev in izbiro najboljše rešitve.
Vrednostna analiza
Tehnika vrednostne analize razvija metode, ki maksimirajo vrednosti za podjetnika in nov posel. Da bi maksimiral vrednost, podjetnik postavlja vprašanja, kot je: Ali je lahko ta del manj kakovosten, če ne predstavlja kritičnega področja? V postopku vrednostne analize se določi reden urnik za razvoj, oceno in izboljšanje idej.
Naštevanje lastnosti
Naštevanje lastnosti je tehnila za iskanje idej, po kateri podjetnik našteje lastnosti predmeta ali problema in si jih potem ogleda z različnih zornih kotov. V tem procesu se lahko združijo sicer nezdružljivi predmeti in tako oblikujejo novo kombinacijo ter pokažejo na možno novo uporabo, ki bi zadovoljevala potrebe.
Matrično grafično prikazovanje
Matrično grafično prikazovanje je sistematična metoda iskanja novih možnosti z naštevanjem elementov, ki so pomembni za določeno proizvodno področje, na oseh grafa in postavljanjem vprašanj, ki se nanašajo na vsakega izmed teh elementov. Odgovori se zapišejo v ustrezne kvadrate na matrici. Primeri teh vprašanj, ki lahko sprožijo kreativne proizvodne ideje, so: zakaj se bo to uporabljalo, kdo bo to lahko uporabljal, kdaj se bo to lahko uporabljalo, kako se bo to lahko uporabljalo.
Sanjski pristop
Sanjski pristop k porajanju nove ideje zahteva, da podjetnik sanja o problemu in njegovi rešitvi, da si zastavlja visoke cilje. Zapišejo in preiščejo se vse možnosti, pri čemer se ne oziramo na negativne strani ali na zahtevana sredstva, z drugimi besedami, ideje naj se konceptualizirajo brez vsakršnih omejitev, vse dokler se ena ideja ne razvije v uporabno obliko.
Potem ko se iz idejnih virov ali kreativnem reševanju problemov pojavijo ideje, jih je treba še nadalje razviti in predelati, da bi iz njih nastal končni proizvod ali storitev, ki bosta ponujena na trgu. O tem pa v enem izmed naslednjih prispevkov.
Literatura: Podjetništvo (Boštjan Antončič, Robert D Hisrich, Tea Petrin, Aleš Vahčič)