Slovenci smo nadpovprečni iskalci informacij izdelkov in storitev na spletu, kar devet od desetih uporabnikov spleta pa išče informacije, povezane z nakupi. Ni čudno, da je spletna trgovina vse bolj priljubljena. Predsodki o spletnem nakupovanju se umikajo, strah pred plačevanjem s karticami se zmanjšuje, med trgovci pa vlada vse večja konkurenca. Število spletnih kupcev tako pri nas narašča iz leta v leto. Poleg vprašanja, kako zaslužiti v rastoči panogi, je pomembno tudi vprašanje, kako zadostiti zakonskim zahtevam.
Skoraj ga ni Slovenca, ki še ni kupoval prek spleta
Delež tistih Slovencev, ki mesečno opravijo vsaj en nakup prek spleta, znaša že skoraj 60 odstotkov. Nakup po spletu je sicer opravilo že 90 odstotkov “povezanih” Slovencev, pri čemer vse pogosteje uporabljamo tudi pametne telefone.
Ker pa se Slovenija po številu spletnih nakupov za zdaj uvršča pod evropsko povprečje, obstaja prostor za dodatno rast. Po podatkih evropske komisije je predlanskim v Sloveniji prek spleta kupovalo 37 odstotkov vprašanih, medtem ko v EU povprečje znaša 50,2 odstotka.
Rezultati raziskave nakupnega vedenja na spletu kažejo, da je vrednost povprečnega spletnega nakupa največja, to je 166 evrov, pri uporabnikih, ki živijo v Kopru. Sledijo prebivalci Ljubljane s 161 evri in Maribora s 135 evri. Na pripravljenost nakupovati prek spleta vpliva tudi starost. Pričakovano največ zapravijo tisti med 25. in 34. letom, saj njihovi nakupi pomenijo 30 odstotkov vseh prihodkov spletnega nakupovanja, vsak pa v povprečju porabi 128 evrov.
Dvomestna rast v panogi
Dejavnost spletne trgovine in internetnih storitev je tako izjemno dinamična in ena redkih, ki v Sloveniji raste – in to dvoštevilčno. Zato je še nekaj prostora za nove nišne trgovine, rast prodaje blaga prek spleta v Sloveniji, podobno kot v drugih državah srednje Evrope, namreč znaša okoli 20 do 25 odstotkov na leto.
Kaj o prodaji blaga prek spleta pravi zakonodaja?
Za spletne prodajalce je seveda pomembno tudi, da upoštevajo zakonodajo. Poleg zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) sta za računovodenje pomembna predvsem Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Za spletne prodajalce je koristno poznati tudi druge zakone: Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o varstvu osebnih podatkov, Zakon o elektronskem poslovanju na trgu in denimo Zakon o davčnem potrjevanju računov.
Kako naj vstopim v igro?
Vedno se najde prostor za dobro spletno trgovino, ki izpolnjuje pričakovanja kupcev. Zelo priljubljene postajajo spletne trgovine na področju zdravega življenjskega sloga in do okolja prijaznih izdelkov, raste tudi spletna prodaja svežih izdelkov, kot so sadje, zelenjava in delikatesa. Pred zagonom trgovine pa je treba dobro preveriti trg, možnosti prodaje, razmisliti o odlikah izdelka, dobaviteljih, predvideti, kaj se bo dogajalo v prihodnosti, ter na podlagi vsega tega izbrati izdelek, ki bo zadovoljil trg.
Za prodajo blaga prek spleta bo treba odpreti s. p. ali d. o. o., odločitev pretehtajte sami glede na prednosti in slabosti ene ali druge oblike poslovanje. A ker v tujini povečini ne poznajo oblike s. p., je z vidika večjega zaupanja tujega kupca morda bolje ustanoviti d. o. o.
Ali morajo imeti spletni trgovci davčne blagajne?
Seveda, če kupec plača z gotovino kurirski službi ob prevzemu blaga (tako imenovano plačilo po povzetju). Zaradi tega je imelo težave več spletnih prodajalcev, saj je informacija o načinu plačila kurirski službi bistvenega pomena. Nekateri so našli rešitev v preusmeritvi plačil prek predračuna, Paypala, drugi so našli rešitev v prijavi vseh računov Fursu – ne glede na način plačila.
Ali lahko poslujem v tujini?
E-trgovina je še eno področje, kjer je očitno, kako splet podira meje, saj sta trgovec ali kupec lahko v katerikoli državi. Zaradi članstva Slovenije v Evropski uniji nam je marsikateri tuji trg precej bolj dostopen, prodor v tujino pa razmeroma preprost tudi za slovenske spletne prodajalce.
Odločilnega pomena pri tem je dobra podpora računovodstva, saj se sicer lahko hitro znajdemo med kršitelji predpisov, napačno obračunamo DDV in podobno. Računovodenje poslov s tujino je namreč precej zahtevnejše kot računovodenje preprostejših poslovnih dogodkov med slovenskimi podjetji.
Vir: http://pro.finance.si/, 22. 2. 2016