Statistični urad Republike Slovenije je ravno te dni predstavil rezultate uporabe velikih podatkov in storitev v oblaku med slovenskimi podjetji, večjimi od 10 zaposlenih. Ti podatki nam kažejo, da je pred nami še dolga pot. Na primer, storitve v oblaku najema 22 odstotkov podjetij, kar je razmeroma velik korak naprej od prejšnje meritve v letu 2015, ko jih je storitve v oblaku najemalo le 17 odstotkov.
Po drugi strani pa smo s tem komaj presegli povprečje EU za leto 2014. Eurostat novejših podatkov še ni objavil, vendar smo lahko že takrat videli, da so nad oblakom resnično navdušeni Finci (50 odstotkov podjetij uporablja oblak), Italijani (40 odstotkov) in Švedi (39 odstotkov).
Po pričakovanjih, pri storitvah v oblaku prednjačijo večja podjetja: med velikimi podjetji jih je 49 % (v 2015: 39 %), med srednje velikimi 28 % (v 2015: 23 %) in med majhnimi 20 % (v 2015: 16 %). Očitno je, da se hitrost vpeljave med večjimi podjetji pospešuje. Na žalost pa ravno med majhnimi podjetji, ki jim lahko računalništvo v oblaku prinaša največ prednosti, uporaba ne raste tako hitro. Tu vidimo pomemben izziv, saj moramo ravno malim podjetjem bolje predstaviti, kaj bodo s to tehnologijo pridobila.
Po priljubljenosti je na prvem mestu elektronska pošta, sledita pa pisarniška programska oprema in shranjevanje datotek. Tem trem sledijo bolj napredni načini uporabe, kot so podatkovne zbirke, finančno-računovodski programi in upravljanje odnosov s strankami.
Pri velikih podatkih je slika podobna. Podatke analizira 11 odstotkov udeleženih podjetij (več kot 10 zaposlenih), pri čemer so najnaprednejša velika podjetja (38 odstotkov), ki jim sledijo srednje velika in mala podjetja. Pri tem se podjetja osredotočajo na analizo lastnih podatkov, 4 % jih analizira podatke iz naprav, prav tako 4 % pa jih analizira podatke iz družbenih medijev.
Vsekakor korak v pravo smer. Toda tudi tu zaostajamo za globalnimi trendi – v letu 2016 po podatkih raziskovalnega podjetja Forrester Research kar 40 odstotkov globalnih podjetij pravi, da so že vpeljala pobude velikih podatkov, 30 odstotkov pa jih načrtuje uvedbo v naslednjih 12 mesecih.
To pomeni, da veliki podatki niso več panožna krilatica, ampak poslovna realnost. In ker gre za globalne tehnologije in storitve, ni nobenih razlogov, zakaj jih ne bi vpeljevala tudi slovenska podjetja. Še več, z njihovo vpeljavo lahko ustvarijo konkurenčno prednost, ki jim bo pomagala uspeti tudi na globalnem trgu.
Slovenska podjetja na žalost že tako nekoliko zaostajajo na področju uvedbe tehnologije v poslovanje. Indeks konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma nas glede razvitosti vpeljave tehnologij v poslovanje uvršča na 51. mesto med 138 ocenjevanimi državami. Pri tem smo zaostali za Tajsko, Urugvajem in Jamajko. Ti rezultati še posebej razočarajo, ker smo vsaj na področju tehnologij kar lep čas dosegali odlične rezultate.
Vprašanje, ki se zastavlja je, ali so slovenska podjetja nekoliko preveč zadržana glede vpeljave tehnologij v svoje poslovanje. Seveda je mogoče razumeti, da v luči slabe gospodarske rasti v preteklih letih podjetja oklevajo z vlaganji, vendar vse raziskave kažejo, da imajo najboljše možnosti za preživetje v slabih časih ravno tiste organizacije, ki vlagajo v lastno poslovanje, kar pomeni tudi tehnološke naložbe. In preprosto ne moremo spregledati dejstva, da je trg čedalje bolj globalen in zahteva pripravljene tekmece. Na osnovi rezultatov lahko zaključim, da je pred nami še dolga pot.
Vir: SAOP