Boniteta za uporabo osebnega vozila za privatne namene in reklamiranje

Logo-DURS-racunovodstvo-VitagoPrejeli smo dopis zavezanca, v katerem prosi za pojasnilo v zvezi z davčno obravnavo uporabe osebnega vozila v privatne namene in . V dopisu navaja, da so nabavili osebno vozilo, ki je v celoti prelepljeno z reklamnimi napisi. Ker je bistvo, da so reklame vidne, družba želi da je vozilo čim več v uporabi, in bodo zato vozilo dajali v uporabo zaposlenim, študentom in tretjim osebam.

Zavezanca zanima, kako je z obdavčitvijo fizičnih oseb, ki bodo uporabljale vozilo. Fizične osebe bodo vozilo uporabljale krajši čas in bodo s tem reklamirale podjetje.

V nadaljevanju pojasnjujemo:

Uporaba vozila v privatne namene, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu, tudi zaradi namena reklamiranja družbe se davčno obravnava kot boniteta. Če se uporaba vozila zagotovi tretjim osebam, pa se ugodnost davčno obravnava kot drug dohodek.

Po veljavnem Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7 s spremembami) so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Za dohodek po ZDoh-2 se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Za dohodek obdavčen z dohodnino velja tudi boniteta, ki je po ZDoh-2 določena kot vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Med bonitete je uvrščena tudi uporaba osebnega motornega vozila v privatne namene. Za ugotavljanje bonitete za uporabo osebnega vozila za privatne namene je pomembna predvsem zagotovitev (dodelitev) pravice do te uporabe, pri čemer se kot uporaba v privatne namene obravnava uporaba, ki ni službena pot.

v privatne namene se davčno obravnava kot ugodnost prejeta v naravi. Obdavčitev uporabe osebnih vozil in stroškov, povezanih z njihovo uporabo, se po sedaj veljavnem ZDoh-2 razlikuje glede na to:
1. ali je navedena ugodnost zavezancu zagotovljena v zvezi z zaposlitvijo in se obdavči kot:

  • dohodek iz delovnega razmerja, ali
  • dohodek iz drugega pogodbenega razmerja,

2. ali je navedena ugodnost zagotovljena tretji osebi in se obdavči kot:

  • drug dohodek.

Vrednotenje bonitet po ZDoh-2 v splošnem sledi primerljivi tržni ceni, ki vključuje tudi davke, za nekatere vrste bonitet pa se z zakonom posebej določi davčna osnova, tako kot je to določeno za uporabo osebnega vozila v privatne namene. Vrednost bonitete se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem te bonitete.

Vrednotenje bonitete za uporabo osebnega motornega vozila v privatne namene, ki je zagotovljena v zvezi z zaposlitvijo določa drugi odstavek 43. člena ZDoh-2. Če imata v posameznem koledarskem mesecu pravico do uporabe osebnega vozila dva delojemalca se, skladno z drugim odstavkom 43. člena ZDoh-2, za posameznega delojemalca ugotovi mesečna boniteta, v davčno osnovo pa se všteva sorazmerni delež mesečnega zneska, glede na število dni, ko mu je bila zagotovljena pravica do uporabe osebnega vozila v privatne namene.

Če se uporaba vozila zagotovi tretji osebi (glede na vaš dopis predpostavljamo, da družba s tretjo osebo nima sklenjene pogodbe o sodelovanju, zaposlitvi ipd.), se ta ugodnost davčno obravnava kot drug dohodek po 10. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Davčna osnova se določi skladno s prvim odstavkom 108. člena ZDoh-2, in sicer je enaka doseženemu dohodku. Pri tem je treba upoštevati četrti odstavek 15. člena ZDoh-2, po katerem se dohodek, prejet v naravi, določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Drugi odstavek 16. člena ZDoh-2 določa, da so metode za določanje primerljive tržne cene določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

V povezavi z obveznostjo plačevanja davčnega odtegljaja je treba pri določanju davčne osnove upoštevati tudi deveti odstavek 16. člena ZDoh-2, po katerem se lahko dohodek, prejet v naravi, poveča s koeficientom davčnega odtegljaja.

Vir: Pojasnilo DURS, št. 4200-541/2012, 11. 5. 2012

Sorodni članki: