Evropska komisija je 7. aprila 2016 predstavila načrt za posodobitev sistema davka na dodano vrednost (DDV) v EU, po katerem naj bi ta postal manjše upravno breme za podjetja in odpornejši proti goljufijam. Pobran prihodek od DDV je za 170 milijard evrov manjši, kot bi moral biti.
DDV je največji vir davčnih prihodkov v članicah unije, vendar so dejanski prihodki za 170 milijard evrov nižji od pričakovanih. Samo čezmejne goljufije z DDV povzročijo za približno 50 milijard evrov škode.
Načrt je prvi korak k enotnemu območju DDV v EU, ki se oblikuje za učinkovitejši boj proti goljufijam, v podporo podjetjem ter za spodbujanje digitalne ekonomije in elektronskega poslovanja.
Načrt ima štiri stebre: ključna načela prihodnjega enotnega sistema, kratkoročne ukrepe za boj proti goljufijam, posodobitev okvira za stopnje DDV in poenostavitev pravil o DDV. Konkretnejši predlogi bodo sledili pozneje v tem letu in prihodnje leto.
V povezavi s prvim stebrom v komisiji izpostavljajo, da je bil sedanji sistem DDV za čezmejno trgovino iz leta 1993 zamišljen kot prehodni in omogoča goljufije ter da nameravajo uvedbo dokončnih pravil za enotno evropsko območje DDV predlagati leta 2017.
V skladu z novimi pravili naj bi bile čezmejne transakcije še naprej obdavčene po stopnjah DDV v namembni državi članici po načelu namembne države, način pobiranja davkov pa bi se postopoma preoblikoval v sistem, ki bi bil varnejši pred goljufijami.
V povezavi z ukrepi proti čezmejnim goljufijam v komisiji poudarjajo, da bi lahko prihodnji sistem DDV te zmanjšal za približno 40 milijard evrov ali za 80 odstotkov na leto. Še letos naj bi predlagali krepitev orodij za izmenjavo informacij o goljufijah z DDV.
Tretji steber se nanaša na prizadevanja za večjo neodvisnost članic pri odločanju o stopnjah DDV. Članice lahko namreč sedaj ničelno stopnjo DDV ali nižje stopnje DDV uporabijo le za blago in storitve z vnaprej določenega seznama.
Komisija namerava omogočiti večjo prožnost. Predlaga dve možnosti. Prva je ohranitev najnižje splošne stopnje DDV pri 15 odstotkih, pri čemer bi se na podlagi prispevkov članic redno pregledoval seznam blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje.
Druga možnost je odprava seznama blaga in storitev, za katere se lahko uporabljajo nižje stopnje DDV. To bi terjalo vzpostavitev zaščitnih ukrepov za preprečitev goljufij in nepoštene davčne konkurence znotraj enotnega trga, lahko pa bi tudi povečalo stroške za podjetja.
Četrti steber se nanaša na poenostavitev sistema DDV za čezmejno elektronsko poslovanje, ki je sedaj drag tako za države kot za podjetja. Podjetja EU so tudi v slabšem konkurenčnem položaju, ker lahko nekateri trgovci iz tretjih držav uvažajo blago v EU brez plačila DDV.
Komisija bo do konca leta predložila zakonodajni predlog za posodobitev in poenostavitev sistema DDV za čezmejno elektronsko poslovanje, ki bo omogočal, da se bodo lahko za elektronske publikacije uporabljale enake nižje stopnje DDV kot za fizične.
Skupni sistem DDV v EU je bil prvotno vzpostavljen za odpravo prometnih davkov, ki so izkrivljali konkurenco in ovirali prosti pretok blaga, ter davčnih kontrol in formalnosti na notranjih mejah.
Sistem je vedno večji vir prihodkov v EU. Leta 2014 so znašali približno sedem odstotkov BDP EU. Prav tako je DDV eden virov lastnih sredstev EU, kot davek na potrošnjo pa je ena najbolj rasti prijaznih oblik obdavčitve, še izpostavljajo v Bruslju.
Vir: STA, 7. 4. 2016, http://www.sta.si/