Finančno ministrstvo obljublja lažje plačilo davčnega dolga

dolgujeFinančno ministrstvo je pripravilo zakona o davčnem postopku, s katero se bo zavezancem omogočilo lažje plačilo davčnega dolga, davčnemu organu pa večjo . Cilj sprememb je sicer zagotoviti preprost, jasen in enostaven .

Glavna cilja predloga novele zakona o davčnem postopku sta poenostavitev postopkov pobiranja davkov oz. zmanjšanje administrativnega bremena zavezancem za ter večja preglednost davčnega postopka. S tem se povečuje tudi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, piše v obsežnem zakonskem osnutku, ki je še do 22. junija v javni obravnavi.

Prelagane spremembe se nanašajo na več področij: odpravo administrativnih ovir za davčne zavezance, olajšanje plačila davčnega dolga, pospešitev postopkov , uvedbo novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma ter prenos evropske ureditve v slovensko zakonodajo.

Zavezanci bodo administrativno razbremenjeni s tem, ko bo smel tudi samostojni posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, uporabljati le en transakcijski račun. To pomeni nižje stroške vodenja ločenega plačilnega računa.

Med ukrepe za odpravo administrativnih ovir sodijo še spremembe pri napovedi dohodkov zaposlenih pri fizičnih osebah, možnost pobota zavezančevega davčnega dolga s preveč plačanimi ali ter določitev enotnejših rokov pri vlaganju napovedi dohodkov iz zaposlitve.

Davčnim dolžnikom namerava finančno ministrstvo stopiti naproti s podaljšanjem obdobja za . To bo lahko v primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja določeno v dolžini 60 mesecev.

S predlaganimi spremembami pri davčni izvršbi na premičnine naj bi se zagotovilo večje poplačilo davčnega dolga, kar je v interesu tako dolžnika kot davčnega organa, piše v predlogu novele zakona. Te so namreč takšne, da bodo preprečile zlorabe dražiteljev in ponudnikov zarubljenih premičnin, ki se v praksi pogosto poslužujejo načinov, s katerimi lahko za zelo nizke zneske kupijo zarubljene premičnine.

Banke bodo dolžne davčnemu organu posredovati podatke o dolžnikovem depozitu, ta pa se bo odločil, ali bo nadaljeval davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva izvršbe (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje), če vezana sredstva ne zadoščajo za poplačilo davka oz. bi po sprostitvi teh sredstev že zastarala.

Če gre za premoženje dolžnika, ki je nosilec kmetije, pa bo mogoče neplačane davke v primeru neuspešne izvršbe izterjati tudi od članov kmečkega gospodinjstva.

Hkrati ministrstvo predlaga tudi uskladitev zakona o davčnem postopku s še ne sprejetim zakonom o izvršbi in zavarovanju, ki ureja prejemke, na katere izvršba ni mogoča. Namesto zdajšnjih 70 odstotkov se po novem iz izvršbe izvzelo 76 odstotkov minimalne plače, piše v osnutku novele zakona o davčnem postopku.

Na področju izvršbe so sicer predlagane takšne spremembe, ki zagotavljajo minimalne pogoje za preživetje davčnega dolžnika, upoštevajo ustavno načelo socialne države pri opravljanju izvršbe, vzpostavljajo enakost in pravičnost dolžnikov v davčni izvršbi ter zasledujejo hitrejše poplačilo davčnega dolga, in sicer v čim večjem delu.

Vir: STA, 3. 6. 2015, www.sta.si

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj