Predstavljamo bistvene spremembe, ki jih prinaša novi Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2), objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 117, z dne 16. 11. 2006. Obravnavani zakon je začel veljati dne 17. 11. 2006, uporabljal pa se bo od 1. 1. 2007, razen za primere, ki so izjemoma urejeni v prehodnih določbah.
Prvi del zakona: Splošno
Splošne določbe
V davčnem postopku kot posebnem upravnem postopku je treba upoštevati temeljna načela upravnega postopka, ki jih ureja splošni upravni postopek. Dodatno so zaradi zagotavljanja temeljnih pravic zavezancev za davek v ZDavP-2 na enem mestu urejena načela davčnega postopka, ki omogočajo in olajšujejo hkrati presojo pravilnosti in zakonitosti dela davčnega organa pri uporabi predpisov in jamčijo strankam sodelovanje v postopku pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic in pravnih koristih. Načela davčnega postopka, ki jih ureja zakon, so:
- načelo zakonitosti v davčnih zadevah,
- načelo materialne resnice v davčnih zadevah,
- načelo sorazmernosti,
- načelo gotovosti, seznanjenosti in pomoči,
- načelo tajnosti podatkov,
- načelo zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti,
- načelo dolžnosti dajanja podatkov.
Informiranje zavezancev za davek
Na novo je urejen institut zavezujoče informacije, ki jo bosta na zahtevo davčnega zavezanca lahko izdala Generalni davčni urad in Generalni carinski urad. S tem institutom bi želeli zavezance za davek spodbuditi k pravilnemu izpolnjevanju njihovih davčnih obveznosti. Če je namreč zavezanec za davek negotov, kakšna bo davčna obravnava njegovih nameravanih transakcij oziroma nameravanih poslovnih dogodkov, ima možnost, da pri davčnem organu vloži zahtevek za izdajo pisne zavezujoče informacije o davčni obravnavi teh transakcij oziroma dogodkov.
Vsebina zavezujoče informacije bo med drugim podlaga, na kateri se bo zavezanec za davek odločil, ali bo dejansko izvedel nameravane transakcije oziroma poslovne dogodke. Tako bo doseženo tudi poenotenje delovanja davčnega organa, s tem pa se bo povečalo zaupanje v pravilno postopanje davčnega organa. To je še posebno pomembno za tuje investitorje, ki privlačnost nekega gospodarskega okolja ocenjujejo tudi skozi vidik pravne varnosti na področju davčne zakonodaje.
Varovanje podatkov
V to poglavje po novem vključena določba omogoča davčnemu organu, kadar zavezanec v medijih (časopisi in revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst in druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti – 2. člen Zakona o medijih) sam nepopolno oziroma enostransko razkrije podatke, ki so davčna tajnost, da celovito razkrije podatke o davčni zadevi.
V zvezi z razkritjem podatkov po pravnomočnosti so določeni enotni pogoji za razkritje podatkov o davčnem dolgu zavezanca, ki na dan vložitve zahteve presega 4000 evrov: davčni postopek v zvezi z izvršilnim naslovom, iz katerega izhaja dolg, mora biti pravnomočno končan ali pa dolg izhaja iz obračuna davka; oseba, ki zahteva informacijo, mora navesti konkretnega zavezanca za davek in izkazati poslovni interes. Če ti pogoji niso izpolnjeni, se zahteva zavrne (izda se zavrnilna odločba). Na novo je določeno še: velja, da poslovni interes izkazujejo tudi osebe, ki kot svojo dejavnost opravljajo storitve ugotavljanja poslovne bonitete.
Glede določbe o razkritju podatkov o plačanih prispevkih za socialno varnost na zahtevo fizične osebe, ki jih je zanjo plačal oziroma jih mora plačati njen delodajalec ali druga oseba, je v tretjem odstavku 407. člena določeno, da se začne uporabljati s 1. julijem 2008.
Razkritje podatkov državnim in drugim organom je v ZDavP-2 urejeno predvsem z vidika, ali ti organi potrebujejo podatke za vodenje konkretnih postopkov ali pa za izvajanje drugih z zakonom predpisanih pristojnosti, saj je način pridobivanja oziroma posredovanja podatka v teh primerih različen.
Na novo je določena tudi spontana izmenjava podatkov. Davčni organ bo tako brez posebne zahteve razkril podatke o posameznem zavezancu za davek, če bo pri opravljanju svojih nalog ugotovil:
- da bi bili lahko izpolnjeni znaki kaznivega dejanja,
- sum kršitve zakona ali drugega predpisa oziroma akta, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija,
- da bi lahko ugotovljeni podatki vplivali na pravice in obveznosti zavezancev za davek, o katerih v okviru svojih pristojnosti odločajo drugi organi.
Informacije in dokumentacija
V zvezi z določbo, ki obvezuje plačnike davkov, da vodijo evidence po posameznem davčnem zavezancu o dohodkih in odtegnjenih davkih in druge za pobiranje davkov potrebne evidence po posameznem davčnem zavezancu, je v tretjem odstavku 407. člena določeno, da se začne uporabljati s 1. julijem 2008.
Določbi o elektronskem obdelovanju podatkov je dodana podlaga za podrobnejšo določitev vsebine, oblike, načina in rokov za predložitev izpisa podatkov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc zavezanca za davek in obveznih vmesnikov za dostop in vpogled v te podatke. Določena bo v podzakonskem aktu. Standardizacija formatov zapisov datotek naj bi olajšala opravljanje davčnega nadzora.
Davčna obveznost
Kot izraz načela ekonomičnosti postopka je v davčni postopek ponovno vključeno pravilo, da se davek ne odmeri, če ne preseže 10 evrov, o tem pa se sestavi uradni zaznamek v zadevi. Podobno pravilo je bilo že določeno v 108.a členu ZDavP/96. Ker tedaj nastane davčna obveznost ne glede na to, da je davčnemu organu ni treba ugotavljati, je v četrtem odstavku 45. člena ZDavP-2 določeno tudi, da davčna obveznost preneha (s sestavo uradnega zaznamka). Obravnavanega pravila ni mogoče uporabiti, če je davek izključno prihodek proračuna samoupravne lokalne skupnosti.
Zavezance za davek je treba spodbujati k elektronski komunikaciji z davčnim organom, to pomeni, da zavezanci, ki opravljajo dejavnost, davčne obračune in obračune davčnega odtegljaja davčnemu organu predložijo v elektronski obliki. Ta ureditev se za samostojne podjetnike posameznike, male gospodarske družbe, mikro družbe in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, začne uporabljati dne 1. januarja 2009, za vse druge pa že dne 1. aprila 2007.
Dograjen je institut predložitve davčnega obračuna po izteku predpisanega roka (vrnitev v prejšnje stanje). Pomembno je predvsem črtanje določbe, da velja plačilo davka na podlagi naknadno predloženega davčnega obračuna kot odloženo plačilo, to pomeni, da se torej ne bodo več zaračunavale obresti po medbančni obrestni meri. Ker velja obračun tedaj za pravočasno predloženega, zavezancu ne bo treba obračunati obresti. Nova je tudi določba, da davčni organ ob zavrnitvi predloga izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, to pa po novem velja tudi za zavrnitev predloga za predložitev davčne napovedi po izteku predpisanega roka.
Določba o popravljanju pomanjkljivosti oziroma pomot v davčnem obračunu ne razlikuje več primerov popravljanja obračunov glede na dejstvo, ali je bil davek po obračunu plačan oziroma vrnjen ali ne. Zavezanec lahko takšne napake popravi v 30 dneh po poteku roka za predložitev davčnega obračuna. S tem je rok za popravo napak določen za vse davčne obračune enako in tako spremenjen glede na dosedanjo ureditev, po kateri je bil rok za popravo napak vezan na iztek roka za plačilo oziroma vračilo davka. Učinki popravljenega obračuna so določeni z vidika povečanja oziroma znižanja davčne obveznosti.
V zakonu je urejena nova možnost popravkov davčnih obračunov, kadar zavezanci pozneje, po predložitvi davčnega obračuna, ugotovijo, da je v davčnem obračunu davčna obveznost previsoko izkazana, in želijo ta obračun pozneje popraviti, da bi tako dosegli znižanje davčne obveznosti. Doslej so zavezanci v takšnih primerih pri davčnem organu zahtevali vračilo davka, davčni organ pa je takšne zahteve lahko preverjal le v postopku davčnega nadzora in o vračilu odločil z odločbo. Zakon določa postopek popravljanja takšnega davčnega obračuna. To je možno le, če so razlogi za popravo obračuna utemeljeni. Zavezanec za davek mora zato k popravljenemu obračunu priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Šele na tej podlagi bo davčni organ sprejel odločitev, ali bo popravljeni davčni obračun sprejel, o tem pa mora obvestiti zavezanca za davek. Ne glede na odločitev davčnega organa pa lahko zavezanec za davek vztraja pri popravku obračuna, a tedaj bo davčni organ utemeljenost popravka preveril v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora. V zakonu je določen tudi rok, v katerem je zavezancem za davek dana možnost popravka obračuna. To lahko storijo v 12 mesecih od poteka roka za predložitev obračuna, ki ga želijo popraviti. Zavezanec lahko možnost popravljanja davčnega obračuna izkoristi samo enkrat, saj ponovni popravki že popravljenega obračuna niso več možni.
V zvezi z vlaganjem davčne napovedi je črtana določba, da velja napoved, vložena v dveh mesecih po roku za vložitev napovedi, za nepravočasno vloženo, če pa je vložena še pozneje, velja za nevloženo. Tej spremembi so deloma prilagojene tudi kazenske določbe: kot davčni prekršek posameznika se v 1. točki 394. člena obravnava zgolj primer, ko zavezanec v nasprotju z zakonom ne vloži davčne napovedi, črtan pa je hujši davčni prekršek posameznika iz 2. točke 390. člena ZDavP-1.
Zakon je prenovil institut samoprijave, katerega namen je, spodbuditi zavezance k temu, da bi ob morebitnih pozneje ugotovljenih nepravilnostih v že vloženih davčnih napovedih oziroma predloženih davčnih obračunih te nepravilnosti sporočili davčnemu organu. Ureditev samoprijave ni več ločena glede na subjekte, ki davčnemu organu sporočajo samoprijavo (kakor je to določal ZDavP-1 v 390.a členu za posameznike in v 391.b členu za pravne osebe in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost), ampak je ločena glede na način plačevanja davka (v 55. členu za obračun davka in v 63. členu za davčno napoved). Skupaj s predložitvijo obračuna davka oziroma popravljenega obračuna davka bo moral zavezanec predložiti tudi posebno prilogo, ki bo sestavni del tako predloženega obračuna, in na njej prikazati tudi premalo obračunane davke skupaj s pripadajočimi obrestmi in te obveznosti hkrati plačati.
Samoprijavo v zvezi z napovedjo bo lahko zavezanec sporočil tako do izdaje odmerne odločbe kakor tudi po že izdani odmerni odločbi. Treba je upoštevati, da bo do izdaje odmerne odločbe samoprijava prišla v poštev le, če zavezanec v predpisanem roku napovedi sploh ni predložil. Ker je na podlagi 64. člena po novem popravljanje davčne napovedi mogoče vse do izdaje odmerne odločbe, takšnega popravljanja napovedi ne bo mogoče imeti za samoprijavo. Kadar bo zavezanec napoved na podlagi samoprijave predložil po izdaji odmerne odločbe, bo davčni organ izdal dopolnilno odločbo, v kateri bo obračunal tudi pripadajoče obresti po medbančni obrestni meri.
Drugi del zakona: Davčni postopek
Stroški postopka
V ureditvi stroškov postopka je po novem določeno, da vsako stranko bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka. Te stroške pomenijo stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek ter izdatki za upravne takse, za pravno zastopanje in strokovno pomoč. Na novo je uveden kriterij uspeha, saj organ in stranka krijeta vsak svoje stroške, če se ugotovitve davčnega organa ne razlikujejo od predloženega obračuna oziroma vložene napovedi. Kadar je postopek začet po uradni dolžnosti, nosi davčni organ, ki je ta postopek začel, vse stroške postopka, ki jih ima davčni organ. Posebej je določeno, da mora stroške v vsakem primeru plačati udeleženec v postopku, če jih je povzročil po svoji krivdi. Ob delnem uspehu se stroški delijo v sorazmerju z doseženim uspehom.
Vročitev
Vročitve se ne bodo več opravljale z osebno vročitvijo, ampak z navadno vročitvijo. Podaljšan je rok za fikcijo vročitve s 15 na 20 dni, teči začne od dneva odprave dokumenta. Izjema velja za vročitev odločb, sklepov in drugih dokumentov, ki se izdajajo v postopku davčnega nadzora in v postopku davčne izvršbe. Ob neplačilu davka v predpisanem roku se bo izvršilni naslov zavezancu vročal z osebno vročitvijo.
Pravna sredstva
Glede na to, da nastajajo v davčnem inšpekcijskem nadzoru obsežni in po vsebini najzahtevnejši davčni postopki, je po novem določeno, da se pritožba zoper odmerno odločbo, izdano pri davčnem inšpekcijskem nadzoru, lahko vloži v 30 dneh od vročitve odločbe; to bo zavezancem olajšalo ustrezno pripravo vsebine pravnih sredstev.
Izpolnitev davčne obveznosti
Pravilu, po katerem ima davčna obveznost zavezanca za davek pri izterjavi absolutno prednost pred vsemi drugimi dolžnikovimi obveznostmi, je kot pojasnilo dodana izjema, kadar se obveznost poplačuje iz posamezne stvari oziroma pravice, ki je zavarovana z zastavno pravico, vpisano v ustrezni register.
Dnevna obrestna mera zamudnih obresti je določena glede na 10-odstotno letno obrestno mero, prav tako pa je kot novost določeno tudi, da se zamudne obresti ne zaračunavajo od denarnih kazni, glob in stroškov postopka pobiranja davkov (poleg zamudnih obresti, ki jih zavezanec ni plačal).
Določba o vračilu davka ureja različne primere, v katerih zavezanec za davek plača več, kakor je njegova obveznost, in je zato upravičen do vračila tega zneska. Na novo je urejen primer, ko je preplačilo davka posledica predložitve popravka obračuna zaradi previsoko obračunane davčne obveznosti. Tedaj razliko v znesku davka vrne davčni organ v 30 dneh po prejemu popravljenega obračuna. Naslednji primer, ki je v zakonu kot novost izrecno urejen, nastane po izdaji odločbe, s katero je v ponovnem postopku ugotovljena drugačna davčna obveznost. Tedaj davčni organ preveč plačani davek vrne v 30 dneh po vročitvi te odločbe.
Zakon podrobneje ureja zavarovanje vračila davka na dodano vrednost, in to predvsem z vidika postopanja davčnega organa po izdaji sklepa o zavarovanju, glede na ugotovitve o upravičenosti oziroma neupravičenosti zahteve za vračilo davka. Zakon tudi določa, kdaj zavezancu pripadajo obresti, če mu je bil davek vrnjen po poteku roka za vračilo davka.
Pri odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem plačevanju davka za fizične osebe je po novem določeno, da se ta ureditev ne uporablja za samostojne podjetnike posameznike in za posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, in to za davke, ki zadevajo opravljanje dejavnosti.
Zakon določa nove možnosti odloga in obročnega plačevanja davka: davčni organ lahko ne glede na druge kriterije dovoli odlog oziroma obročno plačevanja davka – obročno plačilo ali odlog za 12 mesecev –, če davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja (za vse zavezance) oziroma obročno plačilo davka v 3 mesečnih obrokih (za zavezance fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti). Teh možnosti ne bo mogoče uporabiti za davek na dodano vrednost, obračunan v davčnem obračunu, za akontacije davkov in za davčni odtegljaj.
Pri odpisu davka pri stečajih in prisilnih poravnavah je pomembna novost to, da zakon izenačuje odgovornost za obveznosti po končanem stečajnem postopku med pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki posamezniki, to pomeni, da tudi davčne obveznosti samostojnega podjetnika iz naslova opravljanja dejavnosti, ki jih ni bilo mogoče poplačati v stečajnem postopku, ne bodo prešle na fizično osebo.
Bistvena novost pri zavarovanju omogoča davčnemu organu, da z zavezancem sklene sporazum o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini. To rešitev bo mogoče uporabiti predvsem pri odločanju o odlogu oziroma obročnem plačevanju davka. Pri zavarovanju plačila davka v postopku davčne izvršbe je po novem določeno, da lahko davčni organ predlaga zavarovanje neposredno pri sodišču, lahko pa tudi prek pristojnega državnega pravobranilstva.
V zvezi z zastaranjem pravice do izterjave davka je kot novost določeno, da ob pozneje ugotovljeni obveznosti v davčnem nadzoru teče relativni rok zastaranja od dneva izvršljivosti odmerne odločbe, vendar tudi tedaj davčna obveznost preneha, ko poteče deset let od dneva, ko bi ga bilo treba plačati na podlagi zakona.
Davčni nadzor
Zakon določa postopkovni okvir za opravljanje davčne preiskave, ki je relativno nov institut. Z vidika organizacije in pristojnosti je urejen v zakonu, ki ureja davčno službo. V okviru davčne preiskave davčni organ pri nadzoru nad zavezanci za davek ugotavlja kršitve predpisov o obdavčenju ali pa zagotavlja izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu in po zakonu, ki ureja davčno službo, za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav. Davčna preiskava je posebna oblika dela davčnega organa in obsega predvsem zbiranje podatkov in informacij, pomembnih za obdavčenje pravnih in fizičnih oseb, ter za analiziranje, obdelovanje in shranjevanje tako zbranih podatkov.
Davčni organ bo začel davčno preiskavo tako, da bo izdal nalog za preiskavo, v katerem bodo morale biti navedene okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum oziroma dejanja in ukrepe, zaradi katerih se bo davčna preiskava opravila; navedeno bo tudi, katere okoliščine naj se v preiskavi raziščejo in kateri subjekt oziroma krog subjektov bo predmet davčne preiskave. Davčno preiskavo bo opravil davčni inšpektor v skladu z določbami zakona o davčnem postopku in zakona, ki ureja davčno službo. Po opravljeni davčni preiskavi bo davčni inšpektor izdelal končno preiskovalno poročilo, v katerem bodo opisane ugotovitve davčne preiskave in navedeni zbrani podatki, dokumenti in drugi dokazi. Če se bo na podlagi ugotovitev v opravljeni davčni preiskavi izkazalo, da je so bili razlogi za sum utemeljeni, bo davčni organ začel postopek davčnega inšpekcijskega nadzora, v katerem bo mogoče kot dokaz uporabiti tudi dokaze in podatke, zbrane v davčni preiskavi.
V zvezi z obsegom davčnega inšpekcijskega nadzora je na novo izrecno določeno, da pooblaščena oseba lahko opravlja davčni inšpekcijski nadzor tudi pri posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, pa te dejavnosti ni registrirala v skladu s predpisi. Prav tako je po novem izrecno določeno, da je mogoče davčni inšpekcijski nadzor opraviti tudi pri fizični osebi, ki se ukvarja s posli ali prejema dohodke, pomembne za njeno obdavčenje. Tedaj bodo dejstva in dokazi, ugotovljeni v zapisniku o opravljenem nadzoru pri fizični osebi, lahko podlaga za odmerno odločbo ali pa za obnovo postopka, v katerem je bila že izdana dokončna odločba.
Zakon ne zahteva več, da mora inšpektor o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki se začne z vročitvijo sklepa o začetku nadzora zavezancu, obvestiti zavezanca za davek. Primerno časovno obdobje, ki naj ga ima zavezanec na voljo za ustrezno pripravo na davčni inšpekcijski nadzor, zagotavlja pravilo, da inšpektor lahko začne opravljati inšpekcijski nadzor po 8 dneh od vročitve sklepa.
Zaradi ureditve v davčnem postopku, ki že samodejno določa del časa trajanja postopka in bi privedla do kršitve rokov za izdajo odločbe, določenih v Zakonu o splošnem upravnem postopku, so določeni najdaljši roki za izdajo odločbe v davčnem inšpekcijskem postopku. Kot splošno pravilo je določen šestmesečni rok, v taksativno naštetih primerih pa lahko inšpekcijski nadzor traja tudi devet mesecev oziroma celo dlje.
Tretji del zakona: Davčna izvršba
Skupne določbe
Med skupnimi določbami je najbolj opazna novost, da med njimi ni več člena, ki bi urejal obvestilo o neplačanem davku. Glede na to bo lahko davčni organ začel davčno izvršbo brez poprejšnje izdaje obvestila o neplačanem davku. Kljub temu da ZDavP-2 izrecno ne ureja obvestila o neplačanem davku, pa ga bodo davčni uradi lahko še vedno pošiljali, zlasti tistim davčnim zavezancem, ki niso redni neplačniki davčnih obveznosti.
Pomembnejša novost je določena v zvezi z ureditvijo izvršilnih naslovov. Med izvršilnimi naslovi je v 9. točki drugega odstavka tega člena ponovno izrecno naveden seznam izvršilnih naslovov.
Na novo je opredeljen znesek, do katerega se davčna izvršba ne začne: davčna izvršba se ne začne, če znesek davka po enem izvršilnem naslovu na dan zapadlosti ne presega 10 evrov. Izjema od navedenega pravila velja za primere, ko davčni organ opravlja izvršbo za druge osebe javnega prava. Tedaj te osebe same določijo znesek, do katerega se izvršba ne začne.
V okviru ureditve stroškov davčne izvršbe pomeni novost določba, da stroške neupravičene davčne izvršbe dolžniku povrne davčni organ, ki je izdal sklep o davčni izvršbi, in to v 15 dneh od dneva, ko je ugotovil, da izvršba ni bila upravičena. Davčni organ mora torej tudi po uradni dolžnosti in ne zgolj na vlogo opraviti vračilo stroškov neupravičene davčne izvršbe.
V zvezi z zadržanjem davčne izvršbe je pomembna novost to, da posamezna dejanja, ki so bila izvršena pred zadržanjem postopka davčne izvršbe, razen rubeža na dolžnikove denarne prejemke in na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah, ostanejo v veljavi. V veljavi torej ostanejo tudi pridobljene zastavne pravice in opravljeni rubeži na premičnem premoženju.
Pravna sredstva
V zvezi s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi je v tretjem odstavku pravilnejša navedba, da pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe, saj je sklep, z izdajo katerega se v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZDavP-2 začne davčna izvršba, že izdan. Kot posledica tega je tudi izvršba že začeta. Pojem zadržanja davčne izvršbe je nujno povezan z že začetim postopkom izvršbe. V drugem stavku četrtega odstavka istega člena je po novem določeno, da se za čas, ko je dolžniku odložena izvršba, zaračunajo obresti po SMOM za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan izdaje sklepa.
Davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke, na denarna sredstva in na dolžnikove terjatve
Ureditev, ki določa denarne prejemke, izvzete iz davčne izvršbe v 8. točki, na novo opredeljuje prejemke od občasnega dela invalidov. Pogoj za izvzetje prejemkov invalidov je, da ti invalidi niso v delovnem razmerju in niso vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.
V 10. točki istega člena so širše opredeljena sredstva, pridobljena za odpravo posledic naravnih nesreč ali škode na področju kmetijstva, gozdarstva, ribištva, veterine ali na fitosanitarnem področju na podlagi predpisov, ki urejajo nesreče ali škode.
Omejitve davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah v ZDavP-2 niso več urejene v posebnem členu (tako kakor pri drugih vrstah davčne izvršbe), ampak so urejene v 166. členu, ki drugače ureja vročitev sklepa o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva. Po vsebini se omejitve davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva niso spremenile v primerjavi z ZDavP-1.
Pomembna sprememba je v 167. členu ZDavP-2, ki ureja rubež in prenos sredstev. Po novem izvajalec plačilnega prometa že na dan prejema sklepa zarubi dolžnikova denarna sredstva in prenese zarubljeni denar na predpisane račune. Davčni organ izvajalcu plačilnega prometa ne pošilja več obvestila o vročitvi sklepa o izvršbi zavezancu za davek.
Davčna izvršba na premičnine
V določbi, ki opredeljuje predmete, izvzete iz davčne izvršbe, je v prvem odstavku dodana nova 6. točka, ki iz davčne izvršbe izvzema tudi gasilsko zaščitno in reševalno opremo in druga sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
Na področju hrambe zarubljenih premičnin je določena novost, da dolžnik zarubljene premičnine lahko uporablja, vendar le z dovoljenjem davčnega organa. O tem davčni organ izda sklep, zoper katerega ni dovoljena pritožba.
Za rubež motornega ali priklopnega vozila je izrecno navedeno, da se takšnega vozila brez dovoljenja davčnega organa ne sme uporabljati, registrirati ali podaljšati veljavnosti prometnega dovoljenja. Davčni organ lahko po novem dovoli ali zavrne uporabo, registracijo ali podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja pod pogojem, da dolžnik zagotovi ustrezno zavarovanje, s sklepom, zoper katerega ni dovoljena pritožba.
Zakonodajalec je v primerjavi z ureditvijo v ZDavP-1 bistveno povišal vrednost premičnin, ki se praviloma prodajajo na javni dražbi: na javni dražbi se lahko prodajajo premičnine, katerih vrednost je v rubežnem zapisniku ocenjena nad 3000 evrov (718.920,00 SIT).
Nekoliko je spremenjena tudi ureditev prodaje z zbiranjem ponudb. Zarubljene premičnine se lahko prodajo z zbiranjem ponudb, če davčni organ oceni, da bo tako z najmanjšimi stroški oziroma najhitreje prodal zarubljeno blago. ZDavP-2 načina prodaje z zbiranje ponudb torej ne pogojuje več z ocenjeno vrednostjo premičnin ali z neuspelo prodajo na javni dražbi, kakor je to urejal ZDavP-1.
Tudi prodaja z neposredno pogodbo je v 202. členu ZDavP-2 nekoliko drugače urejena, kakor je to določal ZDavP-1. Davčni organ lahko z neposredno pogodbo prodaja živali in hitro pokvarljivo blago, če je njihova hramba povezana z velikimi stroški, in zarubljene premičnine, za katere ni večjega povpraševanja.
Uporaba določb o rubežu, o cenitvi in o prodaji zarubljenih premičnin za prodajo blaga, ki so ga odvzeli drugi organi
ZDavP-2 v drugem odstavku 206. člena jasno določa, da stroške uničenja nosi organ, ki je blago odvzel, stroške brezplačnega odstopa blaga pa nosi oseba, ki ji je blago brezplačno odstopljeno.
Posebna oblika davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje in delež družbenika v družbi in iz premoženjskih pravic
V postopku izvršbe na sodišču se ponovno vzpostavlja sistem zastopanja Državnega pravobranilstva RS, ki v skladu z Zakonom o državnem pravobranilstvu zastopa davčni organ pred sodišči.
Peti del zakona: Postopek pobiranja posameznih davkov
V tem delu novega ZDavP-2 so urejene posebnosti pri pobiranju posameznih vrst davkov, podrobneje so določeni administrativni postopki v zvezi z izvajanjem zakonov o obdavčenju.
Dohodnina
Pri administrativnem postopanju v zvezi z dohodnino je načeloma ohranjen postopek, kakor je uveljavljen po sedanjem zakonu ZDavP-1, to pomeni, da je zadržana letna odmera na podlagi davčne napovedi zavezanca, akontiranje se bo še dalje izvajalo z davčnim odtegljajem, z obračunom davka in tudi na podlagi napovedi. Bistvene spremembe oziroma poenostavitve pa so uvedene predvsem v zvezi z vlaganjem davčne napovedi za odmero dohodnine.
Odmera in poračun dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo na letni ravni
Nova ureditev se bo v celoti začela uporabljati pri odmeri in poračunu dohodnine za leto 2007.
Za odmerno leto 2007 bo davčni organ zavezancem prvič posredoval informativni izračun dohodnine, ki bo pod določenimi pogoji veljal za odločbo o odmeri dohodnine. Tako bodo zavezanci razbremenjeni vlaganja davčnih napovedi, davčni organ pa obdelave teh napovedi.
Dohodnino na letni ravni izračuna oziroma ugotovi davčni organ z odločbo, ki jo izda na podlagi podatkov, s katerimi razpolagata davčni organ in davčni zavezanec. Na podlagi teh podatkov davčni organ sestavi informativni izračun dohodnine, ki velja za davčno napoved, če davčni zavezanec v 15 dneh od dneva njegove vročitve nanj ne ugovarja. Po preteku roka za ugovor postane informativni izračun dokončna odločba o odmeri dohodnine.
V tem primeru velja, da se je davčni zavezanec odpovedal pritožbi.
Če davčni zavezanec rezident v 15-dnevnem roku ugovarja zoper informativni izračun, mora v tem roku tudi vložiti dopolnjen informativni izračun, ki velja za njegovo napoved za odmero dohodnine. Prav tako mora zavezanec vložiti napoved za odmero dohodnine, če mu informativni izračun ni vročen do 31. maja tekočega leta, pa je imel v obdobju obdavčljive dohodke, in to najpozneje do 30. junija za preteklo leto.
Če zavezanec ugovarja zoper informativni izračun ali sam vloži napoved dohodnine, davčni organ izda odločbo, zoper katero je možna pritožba. Če davčni zavezanec umre pred vročitvijo informativnega izračuna oziroma pred vložitvijo napovedi, ni izračuna in poračuna dohodnine na letni ravni. Akontacija dohodnine velja kot letni davek.
Davčni organ ne sestavi informativnega izračuna, prav tako pa davčnemu zavezancu rezidentu ni treba vložiti napovedi dohodnine v naslednjih primerih:
- če dohodki davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina, ne presegajo 2800 evrov,
- če dohodki davčnega zavezanca, od katerih se plačuje dohodnina, poleg pokojnine, od katere v skladu z zakonom ni bila odtegnjena ali plačana akontacija dohodnine in davčni zavezanec pri akontaciji dohodnine ni uveljavljal posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, ne presegajo 80 evrov.
Nerezident, ki je rezident države članice EU, lahko vloži napoved v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, če uveljavlja olajšave za rezidente držav članic EU. Davčni zavezanec nerezident mora napoved vložiti najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo leto.
Informativni izračun in napoved vsebujeta vse podatke, potrebne za določanje davčne osnove oziroma izračun dohodnine, in podatke potrebne za nadzor in uveljavljanje davčnih olajšav, in druge podatke, ki omogočajo identifikacijo davčnega zavezanca in drugih oseb, v zvezi s katerimi davčni zavezanec uveljavlja davčne olajšave. Obrazec informativnega izračuna in obrazec napovedi predpiše minister, pristojen za finance (270. člen).
Davčni zavezanec obdrži pravico uveljavljanja posebnih olajšav za družinske člane tudi v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma. Davčni zavezanec, ki vlaga napoved, lahko uveljavlja posebno olajšavo najpozneje v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine (271. člen).
Na področju pobiranja dohodnine pomeni pomembno poenostavitev črtanje obveznosti, da morajo subjekti, ki opravljajo dejavnost, davčnemu organu posredovati podatke, ki zadevajo dohodke, oproščene dohodnine, saj pomeni takšna obveznost za davčnega zavezanca nesorazmerne stroške (tretji odstavek 337. člena).
Prehodna ureditev za leto 2006
Novosti na področju postopka odmere dohodnine, ki jih uvaja zakon, se bodo delno uporabljale že za odmero in obračun dohodnine za leto 2006. ZDavP-1 v prehodnih določbah (420. člen) resda določa, da se za odmero in poračun dohodnine uporablja ZDavP-1, vendar pa določa nekatere izjeme, za katere pa se že uporablja ZDavP-2.
Tako se pri odmeri dohodnine za leto 2006 uporablja prvi odstavek 337. člena ZDavP-2 glede avtomatičnega dajanja oziroma dostave podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine. Tako morajo subjekti za dostavo kontrolnih podatkov davčnemu organu že za leto 2006 dostaviti tudi podatke o vzdrževanih družinskih članih (prvi odstavek 420. člena ZDavP-2).
Na podlagi prehodne ureditve zavezancem ne bo treba vložiti dohodninske napovedi za leto 2006, če njegovi skupni preostali obdavčljivi dohodki ne bodo presegli 80 evrov.
Ne glede na to, da novi zakon ne zahteva več posredovanja podatkov o dohodkih, ki so oproščeni dohodnine, pa morajo te podatke zavezanci za davek davčnemu organu še vedno posredovati za odmero dohodnine za leto 2006.
ZDavP-2 v prehodnih določbah ureja način posredovanja predizpolnjene napovedi za dohodnino za leto 2006 ( 421. člen).
Davčni organ na podlagi prejetih kontrolnih podatkov davčnemu zavezancu posreduje predizpolnjeno napoved za odmero dohodnine za leto 2006, v katero davčni zavezanec vpiše manjkajoče podatke oziroma vpisane podatke popravi in podpisano napoved vrne davčnemu organu najpozneje do 30. aprila 2007. Če davčni zavezanec ni prejel predizpolnjene dohodninske napovedi do 31. marca 2007 in mora vložiti napoved za leto 2006, sam izpolni dohodninsko napoved in jo do 30. aprila 2006 predloži davčnemu organu.
Akontacija dohodnine iz zaposlitve
V tem delu ni bistvenih sprememb, nekatere so le posledica na novo uvedenega informativnega izračuna dohodnine, na katerega je vezano uveljavljanje dejanskih stroškov in uveljavljanje odbitka davka, plačanega v tujini, ali uveljavljanje oprostitve.
Na novo je določena možnost, da plačnik davka pri izračunu akontacije dohodnine rezidenta od dohodkov iz delovnega razmerja v obračunu davčnega odtegljaja upošteva odbitek davka, plačanega v tujini, če plačnik davka razpolaga z ustreznimi dokazili glede davčne obveznosti zavezanca rezidenta izven Slovenije, zlasti o znesku plačanega davka v tujini in o osnovi za plačilo davka. Odbitek davka, plačanega v tujini, ali oprostitev pa se davčnemu zavezancu pri izračunu in poračunu dohodnine na letni ravni prizna samo, če davčni zavezanec to uveljavlja tudi v ugovoru zoper informativni izračun na letni ravni oziroma napovedi za odmero dohodnine (293. člen).
Poenostavitev pomeni tudi sprememba, po kateri zavezancem, če prejemajo dohodke iz zaposlitve od oseb, ki niso plačniki davka, ni treba ponovno vložiti napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, vse dokler sprememba v višini dohodka ne znaša več kakor 10 odstotkov (četrti odstavek 288. člena).
Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti
Bistvene novosti so pri obdobju izračuna akontacije dohodnine in pri načinu in rokih predložitve davčnega obračuna: v primeru smrti davčnega zavezanca in pri statusnem preoblikovanju podjetnika (297. in 298. člen).
V primeru smrti davčnega zavezanca se obdobje za izračun akontacije konča z dnem smrti davčnega zavezanca, obračun se mora predložiti v 30 dneh po koncu obdobja, novo obdobje pa se začne s prvim dnem po smrti davčnega zavezanca.
Zakon za statusno preoblikovanje podjetnika v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, določa, da se obdobje, za katero se izračunava akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti, konča na obračunski dan statusnega preoblikovanja podjetnika, davčni zavezanec pa davčni obračun predloži v 30 dneh po koncu obdobja, razen če je do tega roka že izveden vpis statusnega preoblikovanja v sodni register. Tedaj predloži obračun nova pravna oseba oziroma prevzemna družba.
Če po obračunskem obdobju statusnega preoblikovanja podjetnika do zadnjega dneva davčnega obdobja zavezanca še ni izveden vpis statusnega preoblikovanja v sodni register, predloži davčni zavezanec obračun akontacije tudi za obdobje, ki sledi obračunskemu obdobju statusnega preoblikovanja. Po vpisu statusnega preoblikovanja v sodni register pa nova pravna oseba oziroma prevzemna družba predloži popravljen davčni obračun.
Akontacija dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in iz osnovne gozdarske dejavnosti
Zaradi vključitve kmetijskih subvencij v katastrski dohodek (KD) se akontacija dohodnine odmerja le še od katastrskega dohodka. Pavšalno prek KD pa se obdavčujejo tudi pridelava vina in oljčnega olja in čebelarstvo.
Pri odmeri akontacije dohodnine od KD so naslednje spremembe:
- do konca junija morajo pridelovalci vina prijaviti parcele vinogradov, iz katerih so pridelali vino preteklega letnika (312. člen ZDavP-2); enako – do določitve posebnega KD za oljčnike – oljkarji nasade oljk, iz katerih so pridelali oljčno olje (412. člen ZDavP-2),
- plačevanju akontacije dohodnine od KD je dodano plačevanje akontacije dohodnine od pavšalne ocene dohodka na panj, sam način odmere tega davka pa se ne spreminja.
Ker ZDoh-2 ne omogoča več uveljavljanja znižanja katastrskega dohodka zaradi naravnih nesreč in uveljavljanja olajšave za investiranje, tudi ZDavP-2 ne vsebuje več določb o uveljavljanju znižanj KD in olajšave za investiranje.
Podatki, potrebni za odmero dohodnine in akontacije dohodnine od KD, se še dalje pridobivajo iz zemljiškega katastra.
Podatki o številu čebeljih panjev in o njihovih uporabnikih se pridobijo iz registra čebelnjakov, ki se vodi pri kmetijskem ministrstvu.
Davčno osnovo od pridelave vina in oljčnega olja ugotovi davčni organ na podlagi prijave zavezanca po 312. in 412. členu ZDavP-2.
Akontacija dohodnine od drugih dohodkov
Na novo je določena izjema pri izračunu akontacije dohodnine od drugih dohodkov. Zavezanci, ki prejemajo te dohodke redno vsak mesec, se lahko odločijo za izračun akontacije dohodnine z uporabo stopenj in lestvice za odmero dohodnine ter davčnih olajšav, o tem pa morajo obvestiti davčni organ in izplačevalca tega dohodka (322. člen).
Plačevanje dohodnine od dohodkov iz kapitala
Bistvena novost v tem delu zakona je, da zavezanec v napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov lahko uveljavlja tudi zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali iz odsvojitve nepremičnin za izgubo, doseženo z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov ali z odsvojitvijo nepremičnine (četrti odstavek 326. člena).
Pri odlogu ugotavljanja davčne obveznosti ob zamenjavi kapitala v okviru materialnih statusnih preoblikovanj družb je na novo določeno, da morajo družbe, ki so opravile priglasitev transakcij zamenjave kapitala, zavezanca v 15 dneh obvestiti, da jim je davčni organ zavrnil odlog ugotavljanja davčne obveznosti (šesti in sedmi odstavek 331. člena).
Sprememba je tudi pri načinu in pri roku za vložitev napovedi za odmero dohodnine od prejetih obresti in dividend, kadar obresti ali dividende izplača oseba, ki ni plačnik davka (prvi odstavek 326. člena). Tedaj dohodnino ugotovi davčni organ z odločbo na podlagi napovedi zavezanca, to napoved pa mora davčni zavezanec vložiti do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje, drugače kakor ureditev v ZDavP-1, po kateri je bilo treba takšno napoved vložiti v 15 dneh od prejema obresti ali dividend.
Na novo je v zakonu urejen odlog ugotavljanja davčne obveznosti ob zamenjavi investicijskih kuponov podsklada za investicijske kupone drugih podskladov v okviru prehajanja med podskladi pri istem krovnem vzajemnem skladu (osmi in deveti odstavek 331. člena). V prehodnih določbah ZDavP-2 (415. člen) pa je določeno, da se te določbe začnejo uporabljati eno leto po uveljavitvi spremembe zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki dopušča ustanovitev krovnih skladov.
Obvezni prispevki za socialno varnost
Na novo zakon ureja plačevanje prispevkov za delodajalce, ki niso plačniki davka. Tudi ti delodajalci morajo obračunati, odtegniti in plačati prispevke delojemalca in delodajalca v obračunu prispevkov za socialno varnost 352. člen).
Davek od dohodka pravnih oseb
Obračunavanje in plačevanje davka od dohodka pravnih oseb
V tem delu so zaradi poenostavitve postopkov in zaradi lažjega administriranja davka tako pri davčnih zavezancih kakor pri davčnemu organu nekateri instituti dopolnjeni tako, da so določno, jasno in nedvoumno določene pravice in obveznosti davčnih zavezancev in davčnega organa.
Bistvena sprememba oziroma novost je določena tudi glede uveljavljanja ugodnosti ob obdavčitvah pri prenosu premoženja, ob zamenjavah kapitalskih deležev, ob združitvah in ob delitvah, kjer ne bo več dovoljenja davčnega organa, ampak se bodo lahko te ugodnosti pridobile zgolj na podlagi priglasitve davčnemu organu, zato pa je spremenjen tudi postopek priglasitve v vseh navedenih transakcijah.
Spremembe so tudi pri predlaganju obračunov: predlaganje bo sledilo pripravam poročila za poslovne namene, bolj se na primer, upošteva obračunski dan.
Možnost, da zavezanci predložijo davčnemu organu davčni obračun brez dela podatkov, ki so sestavni del obračuna, če je davčni zavezanec te podatke predložil AJPES, je poleg gospodarskih družb razširjena na vse poslovne subjekte.
Ker ni več določena možnost predlaganja skupinskega davčnega obračuna, so kot posledica tega črtane določbe v zvezi s predložitvijo tega obračuna. Zavezanci, ki so pred začetkom uporabe ZDavP-2 pridobili dovoljenje za predlaganje skupinskega davčnega obračuna, ga lahko predlagajo v takšni obliki do poteka dobe, za katero je bilo dovoljenje izdano.
Pri ureditvi predlaganja davčnega obračuna v postopku likvidacije, je na novo urejen način predlaganja obračuna, kadar družba med postopkom likvidacije sklene, da bo delovala dalje.
V zvezi s predlaganjem obračuna v postopku prenehanja po skrajšanem postopku je na novo določeno, da mora davčni zavezanec sestaviti davčni obračun na dan pred izbrisom zavezanca iz ustreznega registra (po ZDavP-1: na dan pred sprejetjem sklepa o prenehanju družbe).
Davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
Novi ZDavP-2 ne vsebuje več določb o odmeri davka od dediščin in daril in davka na promet nepremičnin. Te določbe so iz Zakona o davčnem postopku premeščene v posamezne zakone o obdavčenju, to pa naj bi pripomoglo k preglednosti predpisov o teh oblikah obdavčenja.
V ZDavP-2 je ostala odmera davka od premoženja na posest stavb, črtane so le določbe o odmeri davka na posest premičnega premoženja glede na to, da je davek na plovila urejen v novem Zakonu o davku na vodna plovila.
Plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je še dalje urejeno v prehodnih in končnih določbah, v enaki vsebini in brez sprememb.