Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je zahteval vračilo DDV, ki mu je bil zaračunan za opravljene dobave leta 2010, v skladu z določbami 74. člena ZDDV-1. Zahtevek za vračilo DDV je bil zavrnjen, saj je slovenski davčni organ ugotovil, da davčni zavezanec v Sloveniji opravlja ekonomsko dejavnost in da bi se moral identificirati za namene DDV v Sloveniji. Na vprašanje, ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV, ki ga je plačal v zvezi z nabavami blaga in storitev, preden se je identificiral za namene DDV in če ima pravico, ali obstaja rok za uveljavljanje pravice do odbitka DDV, odgovarjamo:
Davčni zavezanec ima načeloma pravico do naknadnega odbitka DDV, ki ga je plačal v zvezi z nabavami blaga in storitev, preden se je identificiral za namene DDV. To pravico pa lahko uveljavlja najkasneje v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je nastala pravica do odbitka DDV.
Davčni zavezanec pravice do odbitka DDV po računu, prejetem decembra 2010, zaradi poteka prekluzivnega roka ne more več uveljavljati.
Davčni zavezanec ima načeloma pravico do naknadnega odbitka DDV, ki ga je plačal v zvezi z nabavami blaga in storitev, preden se je identificiral za namene DDV, vendar je odbitek DDV mogoč le, če davčni organ po natančnem pregledu vseh okoliščin ugotovi, da so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za odbitek DDV ter da davčni zavezanec ni deloval z goljufivim namenom.
Prav tako pa je treba upoštevati tudi določbe ZDDV-1 glede uveljavljanja pravice do odbitka DDV. Na podlagi 62. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UBP3, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12) pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV. Obveznost za obračun DDV je določena v 33. členu tega zakona in nastane takrat, ko je blago dobavljeno ali je storitev opravljena oziroma, ko je prejeto predplačilo.
Davčni zavezanec lahko uveljavlja odbitek DDV v davčnem obdobju, v katerem izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 67. člena ZDDV-1 (178. člen Direktive 112). Za uveljavljanje pravice do odbitka DDV v skladu z a točko prvega odstavka 63. člena ZDDV-1 (a točka 168. člena Direktive 112) mora imeti davčni zavezanec račun, izdan v skladu z 80.a do 84.a členom ZDDV-1. Če davčni zavezanec odbitka DDV ne opravi v davčnem obdobju, v katerem je nastala pravica do odbitka, v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZDDV-1 lahko odbije DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV.
Davčni zavezanec torej lahko odbije DDV v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je nastala pravica do odbitka DDV(in če je blago namenjeno transakcijam, ki so obdavčene z DDV oziroma dajejo pravico do odbitka).
V dopisu je naveden primer računa, izdanega decembra 2010. Predpostavljamo, da je tudi obveznost obračuna DDV nastala v tem obdobju, s tem pa tudi pravica do odbitka DDV. Prav tako predpostavljamo, da je davčni zavezanec račun prejel decembra 2010. V tem primeru bi lahko davčni zavezanec uveljavljal odbitek DDV najkasneje v zadnjem davčnem obdobju leta 2011. Tako davčni zavezanec, ki bi se identificiral decembra 2012 ali januarja 2013, pravice do odbitka DDV po tem računu zaradi poteka prekluzivnega roka iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 ne more več uveljavljati.
Vir: Pojasnilo DURS, št. 4230-744293/2012-2, 3. 1. 2013