V Upravi Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju: UJP) ugotavljajo, da nekateri proračunski uporabniki prek spletne aplikacije UJPnet (v nadaljevanju: UJPnet):
- neredno prevzemajo e-račune,
- pošiljajo plačilna navodila z nepravilnimi podatki o ID številki e-računa ter napačnimi kodami namena.
Proračunski uporabniki pri izpolnjevanju plačilnih navodil namesto pravilnega podatka o ID številki prejetega e-računa pogosto navedejo:
- konstanto »999999999999999«, ki je dovoljena le v primeru plačil, ki se ne nanašajo na poravnavo obveznosti iz naslova prejetega e-računa,
- vedno enako ID številko kot npr. »1«, »99«, »2016« ali »99999« oziroma ID številko e-računa, ki se ne nanaša na plačilo.
Proračunske uporabnike opozarjajo, da so v skladu s Pravilnikom o dopolnitvah Pravilnika o plačilnih navodilih, SEPA direktnih obremenitvah, izpiskih o prometu in stanju, delnih izpiskih ter obrestnih listih v papirni in elektronski obliki (Uradni list RS, št. 51 z dne 14. 7. 2015) dolžni za poravnavo obveznosti iz naslova prejetega e-računa v plačilno navodilo (v papirni in/ali elektronski obliki) vpisati podatek o ID številki e-računa, na osnovi katerega poravnavajo obveznost. Proračunskim uporabnikom so številke ID e-računov na voljo v UJPnet, in sicer jih pridobijo:
- prek zavihka »E-računi/Prejeti«, kjer so številke ID e-računov vidne v stolpcu »ID« ter v ZIP datoteki prenesenih e-računov v stolpcu »Path«,
- prek vmesnika B2B z uporabo metode »GetReceivedInvoices«, kjer so številke ID e-računov vidne v seznamu prejetih e-računov kot podatek o »DocID«.
Poleg vpisovanja pravilne ID številke prejetega e-računa na plačilno navodilo za poravnavo obveznosti za katero so prejeli e-računi, so proračunski uporabniki dolžni redno, vsak delovni dan, prevzemati prejete e-račune v UJPnet.
Ob tem opozarjajo, da je omogočen prevzem prejetega e-računa prek UJPnet največ 2 meseca po prejemu e-računa v UJP. Nekateri proračunski uporabniki pri izpolnjevanju plačilnih navodil ne uporabljajo pravilnih kod namenov pri nakazilih na transakcijske račune, zato ponovno opozarjajo, da uporaba pravilnih kod namenov vpliva tudi na nekatere procese v bankah, predvsem na postopke izvršb. Proračunske uporabnike opozarjajo, da je še posebno pomembna pravilna uporaba spodaj navedenih kod namena, ki mora biti skladna z dejanskim namenom plačila:
- SALA – plača (plače, porodniške),
- PRCP – plačilo izdatkov (potni stroški, prehrana – pri izplačilu plače),
- BONU – bonus plačilo (regres, nagrade, sejnine, študentsko delo, odpravnine),
- PAYR – plačilna lista (javna dela, nadomestila)
- CPYR – avtorske pravice,
- ROYA – tantieme (delež dohodka za uporabo avtorskega dela),
- ADCS – donatorske, sponzorske, svetovalne in druge avtorske ali intelektualne storitve,
- STDY – študij (štipendije, šolnine, žepnine),
- BEXP – poslovni izdatki (kilometrina, kotizacije, dnevnice, nočnine),
- CBFF – pokojninski skladi (varčevanje za dodatno pokojnino),
- LOAR – odplačilo posojila (obročno odplačevanje posojila),
- SAVG – varčevanje (odtegljaji po NSVS – varčevalno shemo),
- PENO – sklepi in izvršbe (vsi sklepi in izvršbe, razen za preživnino),
- ALMY – preživnine (preživnine, rejnine, sodni sklep za preživnino, alimenti),
- TAXS – davki (dohodnina, od dela, od kmetijskih in drugih dejavnosti, od najema),
- LBRI – delovno zavarovanje (prispevki ZPIZ, zdravstveno in delovno zavarovanje),
- LIFI – življenjsko zavarovanje (odtegljaji za življenjsko zavarovanje),
- CHAR – dobrodelnost (dobrodelna, solidarnostna ali humanitarna pomoč),
- REFU – vračilo denarnih sredstev,
- TAXR – vračilo davka (preveč plačanih davčnih obveznosti).
Za morebitna dodatna pojasnila se lahko obrnete na pristojno območno enoto UJP.
Vir: UJP