Prejeli smo vprašanje davčnega zavezanca, ali je oddaja v uporabo športne dvorane za izvajanje obveznega izobraževalnega programa telesne vzgoje javnim zavodom (šolam in fakultetam), ki nimajo svoje telovadnice, obdavčljiva transakcija. Vprašanje se nanaša na športno dvorano, ki jo oddaja občina za plačilo ali brezplačno. V zvezi s tem odgovarjamo:
Če občina športni objekt oddaja v uporabo za plačilo šoli ali fakulteti, ki športni objekt uporablja za športno vzgojo učencev ali študentov, ne pa za nadaljnje trženje, se obračuna DDV po stopnji 8,5 %.
Če občina oddaja športni objekt brezplačno, se tašna uporaba po določbah ZDDV-1 obravnava kot uporaba športnega objekta za druge namene kot za namene opravljanja dejavnosti, zato mora občina obračunati DDV, če je bila za športno dvorano (ob nabavi oziroma gradnji) dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV. Občina obračuna DDV po stopnji 8,5 %. Davčno osnovo predstavljajo stroški oddaje športne dvorane v uporabo.
V obravnavanem primeru športno dvorano oddaja občina za plačilo ali brezplačno in sicer nekajkrat tedensko. Občina, ki oddaja v uporabo športni objekt, opravlja ekonomsko dejavnost. V tem primeru ne moremo govoriti o opravljanju transakcij občine kot organa oblasti, temveč o opravljanju obdavčljivih transakcij, od katerih je treba obračunati DDV po ustrezni stopnji.
Na podlagi 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11) in 14. točke Priloge I k ZDDV-1 se od uporabe športnih objektov obračunava DDV po nižji 8,5 % stopnji.
V skladu s prvim odstavkom 57. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10 104/10, 110/10, 82/11, 106/11 in 108/11) so športni objekti iz 14. točke Priloge I k ZDDV-1 za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori. Nadalje drugi odstavek tega člena določa, da se nižja 8,5-odstotna stopnja DDV obračunava od uporabe športnih objektov, ki jih upravljavec športnega objekta (lastnega ali najetega) za plačilo oddaja v uporabo končnim potrošnikom – osebam, ki objekt uporabljajo za ukvarjanje s športom, ali drugim osebam, ki športni objekt dajejo na razpolago osebam za ukvarjanje s športom (na primer svojim članom, zaposlenim, učencem), ne pa davčnim zavezancem, ki športni objekt uporabljajo za nadaljnje trženje.
Če občina športni objekt oddaja v uporabo za plačilo šoli ali fakulteti, ki športni objekt uporablja za športno vzgojo učencev ali študentov, ne pa za nadaljnje trženje, se obračuna DDV po stopnji 8,5 %.
Kadar občina športni objekt oddaja v uporabo brezplačno, pa je treba upoštevati 3. in 15. člen ZDDV-1.
V skladu s 3. členom ZDDV-1 so predmet DDV storitve, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti na ozemlju Slovenije za plačilo. Glede obravnave storitev, ki so opravljene brez plačila 15. člen ZDDV-1 določa, da za opravljanje storitev za plačilo, šteje tudi:
a) uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali kakršnakoli uporaba za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV;
b) opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi brezplačno za svoje zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih ali za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti.
V skladu s 3. odstavkom 36. člena ZDDV-1 pri storitvah iz 15. člena tega zakona davčno osnovo sestavljajo celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve.
V primeru, ko občina oddaja športni objekt brezplačno, se tašna uporaba po določbah ZDDV-1 obravnava kot uporaba športnega objekta za druge namene kot za namene opravljanja dejavnosti, zato mora občina obračunati DDV, če je bila za športno dvorano (ob nabavi oziroma gradnji) dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV. Davčno osnovo predstavljajo stroški oddaje športne dvorane v uporabo.
Vir: Pojasnilo DURS, št. 4230-57066/2011-2, 16. 1. 2012