Izgorelost je stanje skrajne psiho-fizične in čustvene izčrpanosti, ki nastane zaradi predolge in preveč intenzivne izpostavljenosti stresu. Sindrom izgorelosti postaja najbolj razširjena poklicna bolezen, kar je potrdila vrsta raziskav. Na to opozarja Svetovna zdravstvena organizacija, nekatere države, med njimi na primer Švedska, pa so jo kot samostojno motnjo že uvrstile v svoje klasifikacijske bolezni.
Od utrujenosti do psiho-fizičnega zloma
Izgorevanje praviloma ne prizadane tistih, ki slabše obvladujejo stresne situacije. Ravno nasprotno, izgorevajo tisti, ki so bili pred izgorelostjo uspešni, ki so obvladali zahtevne in obremenilne situacije, a so za dosego visokih rezultatov potisnili svoje potrebe na zadnje mesto. V izgorelost vodi specifično ravnanje. Človek prezre svojo preutrujenost in si naloži še več dela. S tem doseže, da opozorilni znaki poniknejo. Proces izgorevanja torej traja dalj časa in se ves čas stopnjuje.
Za prvo stopnjo izgorevanja je značilna kronična utrujenost, ki je človek ne prizna. Ker še naprej preveč dela, utrujenost preraste v preutrujenost. Navzven se to stanje kaže kot skrajna usmerjenost k delu, kot deloholizem. Uspehi so razlog za še večjo storilnost in še večji obseg dela, hkrati pa so tudi vzrok za zanemarjanje osnovnih potreb po druženju s prijatelji in družino.
Sledi stopnja močnega občutka ujetosti v določen način življenja, dela in odnosov. Človeka preplavi občutek nemoči, da bi lahko karkoli spremenil. Izraženi so telesni simptomi pretirane utrujenosti, panični napadi, občutki krivde ali jeze nase ob upadanju storilnosti, ki nastopi zaradi izčrpanosti. Človek skuša ta občutek aktivno reševati, npr. z menjavo službe ali življenskega okolja, vendar tja prenaša iste vzorce obnašanja in ne naredi ključne spremembe, ki bi mu prinesla rešitev. Simptomi izgorevanja postajajo vse številčnejši in močnejši, kar lahko traja več let.
Marsikdo skuša v procesu izgorevanja utrujenost in izčrpanost zmanjšati tako, da se zateče k uporabi poživil ali celo k zlorabi psihoaktivnih snovi. Zjutraj začne s kavo in sladkarijami in to čez dan še stopnjuje. Pred sestanki poseže po pomirjevalih, po prenapetem dnevu pa pridejo na vrsto uspavalne tablete. Vse to večinoma spremljajo še nepravilno prehranjevanje, verižno kajenje in pitje večjih količin alkohola. Tako ravnanje ne more premagati vzrokov utrujenosti in izčrpanosti, ampak lahko vodi v zlorabo psihoaktivnih snovi in celo v odvisnot, kar še hitreje zavrti spiralo izgorevanja.
Zadnja stopnja je sindrom izgorelosti, ki se konča z zlomom. Človek se kljub izčrpanosti trudi, da bi bil še naprej videti aktiven, vendar se ne more več prilagajati spremembam okoliščin. Tako stanje pred zlomom traja navadno nekaj mesecev.
Končno nastopi zlom, ko zaradi popolnega izčrpanja življenske energije popustijo tudi duševni obrambni mehanizmi. Zaradi tega lahko pride do spremembe osebnosti in vrednostnega sistema, do iskanja novega odnosa do samega sebe, dela in bližnjih. Zlom se zelo pogosto kaže kot duševna motnja, navadno v obliki hudih depresivnih in tesnobnih simptomov.
Izgorevam. Kaj zdaj?
Posledice pretiranega izčrpavanja so hude in dolgotrajne. Vodijo v izgorelost, ki se kaže na vseh področjih, od težkih bolezni do močnih depresivnih in tesnobnih simptomov, ki človeku za dolgo časa praktično onemogočijo delo. Zato je toliko pomembnejša preventiva. Nekako mora vsak posameznik najti ravnotežje med svojimi cilji in obveznostmi, ter svojim prostim časom, oziroma prepotrebno sprostitvijo. K zmernemu, pa vseeno ciljno usmerjenemu delovanju veliko pripomore načrtovanje obveznosti, pravilna prehrana, zmerno gibanje in pa predvsem realistično zastavljeni cilji.
Zatorej, postavljajte si realne cilje, izdelajte si časovni okvir za udejanjanje teh ciljev, živite polno in aktivno življenje, ter si za uresničitev ciljev privoščite tudi primerno nagrado, kajti konec koncev, kot so rekli že stari ljudje, delo te vedno počaka. Le tako boste lahko v svojih dosežkih tudi resnično uživali.
Pa še kratek nasvet; naučite se kdaj reči tudi ne, boste videli kakšen čudežen učinek ima lahko tako kratka beseda.