Kriza je v zadnjih mesecih verjetno ena izmed najbolj pogosto izrečenih besed. Medijskim objavam o krizi in recesiji se ne da uiti in vsakodnevno slišimo za podjetja, ki jih je kriza prizadela, ki bodo skrajševala delovni čas ali celo odpuščala. Vodstva podjetij, delničarji, kot tudi zaposleni postajamo vse bolj zaskrbljeni.
Pogovarjamo se o tem kako je potrebno varčevati, kako je slabo, kako bo slabo…. In vendar – kar v teh »kriznih« časih najbolj potrebujemo – bolj kot kadarkoli prej je pozitivno razmišljanje, učinkovito delo in inovativnost naših zaposlenih, iskanje novih marketinških prijemov, novih tržnih niš, trgov, entuziazem in elan. Če kdaj, je sedaj čas, da pustimo predsodke ob strani in skupaj razmišljamo o tem, kako racionalizirati procese, iskati prihranke in delati skupaj z istim ciljem. Kako v podjetju obuditi »timski duh« in miselnost »naše podjetje zna, hoče in zmore«? Kako komunicirati z zaposlenimi, da bodo ostali motivirani, zavzeti in lojalni podjetju kljub negotovosti? Kako »pametno varčevati«, kje začeti, kako identificirati potrebne kadre? Kako potrebne spremembe spraviti v delovno-pravne okvirje? Podjetnikova okolica se v tako veliki globalni krizi zagotovo nekoliko spremeni. In podjetnik mora ustrezno reagirati. Kaj se je oziroma se bo spremenilo v prihodnosti?
Vse evropske države, pa tudi ZDA se bojujejo proti temu, da se varčevanje v denarju, ki je osnova za posojanje, ne bi zmanjšalo. Tako jamčijo vloge v bankah do višin, ki se običajnim smrtnikom zdijo nedosegljive. In verjetno bodo pri tem slej ko prej uspešne. Trpijo sicer vsi, ki imajo prihranke v delnicah ali naložbenih skladih. Verjetno je, da jih bodo ljudje, pa tudi institucionalni investitorji počasi začeli spet kupovati. Cene se bodo počasi obrnile navzgor, vendar jih z najemanjem posojil verjetno kar nekaj časa ne bodo kupovali. Varčevanje v denarju postaja bolj in bolj »dobra naložba«. In ta denar bodo morale banke nameniti za kredite. Edini problem bi lahko bil, da bodo tudi države iskale denar za svoja posredovanja na denarnem trgu. Vendar imajo na voljo tudi druge rešitve. Tako ni nujno, da bi v bankah res čez noč zmanjkalo denarja. V Sloveniji bi bil lahko problem z možnostjo najemanja dolgoročnih kreditov, kajti od nekdaj nam manjka dolgoročnega varčevanja.
Podjetniki moramo na ta zaostren položaj reagirati tudi s tem, da se osredotočimo na denarni tok podjetja. V prvem koraku je pomembno, da začnete denarni tok redno načrtovati. Takšno načrtovanje denarnega toka ni nič drugega kot druga oblika načrtovanja dobička (prihodkov in odhodkov) in investicij. Razlika je le v tem, da amortizacija ne pomeni odliva in da morda kak račun (kar je prihodek) ne bo plačan takoj. V plan je seveda treba vnesti tudi vračila kreditov, plačila obrokov za lizing in za morebitne investicije. Torej pravzaprav nič posebnega, le nekaj časa si je treba vzeti. Če si ga boste, boste lahko ocenili, kaj vas čaka v naslednjem mesecu, trimesečju oziroma pol leta. Na podlagi načrta denarnega toka boste lahko reagirali in prilagodili tako prodajno, kot tržno in druge strategije.
Prevetrite in preverite nabavo v vašem podjetju! Ali res naročate le tisto, kar je najbolj smotrno, potrebno in ob pravem času? Neprodane zaloge vas lahko pokopljejo. Ne gre več le za to, da boste plačevali nepotrebne obresti. Zaradi prevelike oziroma neustrezne nabave boste lahko postali nelikvidni, kar pa bo potem vplivalo na boniteto vašega podjetja. S skrbnejšo nabavo lahko optimirate tudi zaloge. Dopustite možnost, da česa tudi morda ne boste mogli takoj dobaviti. Včasih se to sicer zdi pregrešno, saj tvegate ugled, da se pri vas vse takoj dobi, zato je smotrno o tem obvestiti tudi vaše kupce. Toda če se boste v takšnem položaju znašli, boste morda našli blago in ga kmalu dobavili. Tudi vaši dobavitelji bodo občutili krizo in lahko pričakujete, da se bodo potrudili, da zadovoljijo vaše potrebe. Morda se lahko izpogajate tudi za boljše pogoje. Vendar ne zahtevajte podaljševanja rokov, če ste že zdaj zamujali za dogovorjenimi. Morda jim lahko razložite položaj in jim predlagate, da bi blago nabavili na konsignacijo. Za dobavitelje je to morebiti sprejemljivejše, kot pa da bi jih »nasankali« z dolgimi plačilnimi roki.
Seveda se bo kriza poznala tudi na strani vaših kupcev, tudi oni bodo sigurno imeli nekaj težav. Ne zaradi nagajanja, ampak zaradi resnih likvidnostnih težav. Na tem mestu bi poudaril pomembnost sistema rednega spremljanja izpostavljenosti do posameznega odjemalca. Če takšne izpostavljenosti še ne spremljate, je sedaj pravi čas za vpeljavo nadzora. Poudaril pa bi, da to ni naloga računovodstva ali finančnega sektorja, ki pa morajo zagotoviti ažurne podatke, temveč vaših komercialistov. Ti imajo stalni stik z vašimi kupci in najbolje vedo pri kom se zatika. Vedeti morajo, da lahko blago dobavijo le tistim, ki imajo poravnane zapadle terjatve. Žal ne gre drugače, saj ne morete težav drugih pokrivati z lasnimi sredstvi. V krizi je neredna izterjava preveč tvegana, razen če sami nimate preveč denarja. V tem primeru si morda lahko celo ustvarite dobre osnove za vnaprej, saj človek praviloma ne pozabi rešitelja. Vendar je tveganje v kriznih časih zelo veliko. Prav tako morate vedeti, da bodo kupci plačevali tistemu, katerega robo bodo potrebovali, in tistim, ki bodo svoj denar terjali in grozili z obrestmi. Res, da usklajevanje in terjanje nekaj stane. Vendar je pravočasno prejeti denar lahko zlata vreden. Tu se lahko obrnete tud na računovodski servis in s tem razbremenite kadre v svojem podjetju. Zelo verjetno bodo kupci na vas pritiskali, da jim podaljšate plačilne roke. Ker se jih običajno tako ali tako ne držijo, jim povejte, da jim jih ne morete podaljševati, da pa kak dodatni teden zamude ne bo pomenil težave. Da ne boste terjali ne zaračunali obresti še nekaj dni po zapadlosti. Težavno je namreč pozneje roke krajšati.
V sklopu denarnega toka so pomembna postavka investicije, ki jih moramo plačati takoj, kot tiste z odlogom plačila (lizingom, blagovnim kreditom). Te postavke vam lahko povzročijo velike težave. Tudi če bi bila donosnost investicije zelo velika, doba vračila kratka, dajte prednost boljši likvidnosti. Vzdrževanje starih naprav (vozil) se zdi včasih drago, vendar je izdatek kljub temu veliko manjši. Če bo vse v redu, boste vašo investicijo lahko izpeljali pozneje, do tedaj pa ste veliko manj ranljivi. Ne kupujte tistega, kar ni nujno potrebno. Tako lahko tudi novi avtomobili počakajo na boljše čase. Morda bi kazalo počakati tudi s prenovo računalniškega sistema, morda celo uvedbo novih programov. Vendar so včasih prihranki pri specifičnih programih tako veliki, da je čas za uvajanje tudi v krizi.Redno spremljajte, kaj se dogaja s poslovanjem. Kot rečeno, načrtujte sproti, najmanj mesečno. Če se napovedujejo težave, jih začnite takoj reševati. Skoraj zagotovo se bodo strahovi izkazali za resnične. Pogovarjaje se s prodajniki, prenašajte probleme na nabavne službe in sproti obveščajte svojo računovodsko službo.
Kljub krizi pa se zavedajte, da so posel predvsem ljudje. Verjetno lahko brez težav zmanjšate število redno zaposlenih z na primer delom študentov in zaposlenimi za določen čas. Verjetno so tudi pri vas zaposleni delali nadure, pa če ste jih tako imenovali (plačevali) ali ne. Tudi tu lahko racionalizirate in jih omejite brez težav. Ljudje od vas pričakujejo, da boste dobro opravili vlogo vodje in da jih boste pravočasno in korektno obveščali. Če izgubijo zaupanje, bo tudi motivacij padla. V takih razmerah pa se delovni pogoji poslabšajo. Tako jim povejte, kaj boste predvidoma naredili z racionalizacijami pri zaposlenih. Pri tem bodite realni, zamolčite le strahove, da bi lahko bilo še slabše, kot pričakujete.
Nekateri sodelavci pa so seveda nenadomestljivi in odločilni pri premagovanju težav. Tudi njih boste verjetno težko plačevali, pa vendarle brez njih pri reševanju nastale situacije ne bo šlo. Zaupajte jim in se z njimi pogovorite, saj so verjeno kljub krizi ali prav zaradi nje pripravljeni še naprej deliti z vami dobro in slabo. Pogovorite se z njimi, o strategiji za omilitev krite. Več glav več ve in tako boste lažje našli rešitve. Plača je tudi za ključne ljudi pomembna, vendar običajno ne odločilen faktor. Možno je, da so zaradi drugih pozitivnih dejavnikov pripravljeni delati tudi za manj denarja. Morda si želijo več časa za izobraževanje, usposabljanje. Možno je, da bi potrebovali nekaj več časa za obnove hiše, potovanje v eksotične kraje… Prisluhnite jim in jim ugodite v okviru možnosti, kajti predstavljajo neprecenljiv potencial vašega podjetja.
Verjetno je v podjetju tudi kakšno delo, ki ste ga do sedaj prepuščali outsourcingu, pa bi ga lahko opravili sami. Na primer čiščenje poslovnih prostorov. Tudi tu premislite o racionalizaciji. In če imate dobre strokovnjake, ali skrite kadrovske potenciale, lahko kakšne dejavnosti ponudite tudi na trgu, kot dodatno ponudbo. Skratka, izkoristite človeške potenciale, ki so v podjetju.
Pa poglejmo še notranje rezerve podjetja. Večino nas je kriza zajela nepripravljene, kar ni nič čudnega ob pomanjkanju informacij o razsežnostih krize v njenem nastajanju. Tako lahko rečemo, da večina ni ustvarjala nekih notranjih rezerv, ki bi čakale na krizo in njene posledice.
Razmere na trgu so se torej krepko spremenile in zahtevajo temu primeren odziv. Zato naj bo na mestu nasvet; načrtujte, analizirajte, ovrednotite in zopet načrtujte!