Po Zakonu o delovnih razmerjih mora biti znesek osnovne plače določen v pogodbi o zaposlitvi, zato je ob znižanju treba skleniti aneks k pogodbi.
Za znižanje osnovne plače morate pridobiti soglasje zaposlenih, vendar strokovnjaki svetujejo, da pred tem ukrepom spremenite variabilno nagrajevanje, za kar aneks k pogodbi o zaposlitvi ni potreben. Zniževanje začnite pri vodstvu in vseskozi izdatno komunicirajte z zaposlenimi.
Po Zakonu o delovnih razmerjih mora biti znesek osnovne plače določen v pogodbi o zaposlitvi, zato je ob znižanju treba skleniti aneks k pogodbi. Znižanje je mogoče za določen ali nedoločen čas, zaposleni pa se mora s tem strinjati.
Če zaposleni aneksa ne podpiše, ga delodajalec ne more prisiliti k znižanju plače; v praksi zaposleni anekse zaradi strahu pred izgubo službe sicer navadno podpišejo. Še ena možna pot za delodajalca ob nesoglasju je odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Vendar je postopek v tem primeru precej zapleten, pojasnjuje Maja Fesel Kamenik iz podjetja HRM storitve.
Postopek se lahko zavleče tudi, če je v pogodbi o zaposlitvi določen le indeks, vezan na osnovno plačo po kolektivni pogodbi, ne pa fiksna plača. V tem primeru je po besedah Kamenikove potrebna sprememba kolektivne pogodbe, kar zahteva sodelovanje sindikata. Znižana plača nikakor ne sme biti nižja od minimalne.
Znižanje plače je preprostejše, če je ta sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela; zadnji v pogodbah o zaposlitvi navadno ni natančno opredeljen. Variabilni del plače se lahko odpravi ali zniža, pravi Kamenikova, Suzana Štular iz podjetja Vaš partner pa dodaja, da je ena izmed možnosti tudi, da se spremeni sistem variabilnega nagrajevanja. Delodajalec lahko premakne mejo uspešnosti ali spremeni merila, po katerih meri uspešnost, izplačilo variabilnega deleža ali dela tega pa je mogoče zamakniti v prihodnost. Za spremembo sistema variabilnega nagrajevanja ni treba podpisovati aneksov k pogodbi o zaposlitvi.
Štularjeva predlaga, da se najprej znižajo plače vodstvu, sledi naj sprememba variabilnega nagrajevanja in šele nato znižanje plač vsem zaposlenim. Kamenikova svetuje, naj bodo deleži znižanja plače za hierarhično višja delovna mesta večji kot za nižja delovna mesta. Pomembna je tudi skladnost med besedami in dejanji vodstva. Če vodstvo zaposlenim razlaga, da je podjetje v težavah, hkrati pa nabavi nove službene avtomobile ali mobitele, zaposleni ne bodo razumevajoči do tega, da se odpravlja variabilna nagrada ali niža plača.
Znižanje plač oziroma sprememba sistema nagrajevanja lahko negativno vpliva na klimo v podjetju in motivacijo zaposlenih, še zlasti ko ni ustrezne komunikacije, se strinjata sogovornici. Če se zaposleni zavedajo oteženih razmer, bodo laže razumeli, da je znižanje plač in/ali bonusov nujen ukrep, da podjetje splava iz težav.
Štularjeva poudarja, da je zaposlene treba z razmerami seznaniti čim prej, najbolje na skupnem sestanku, kjer informacije da uprava oziroma vodstvo osebno. Svetuje tudi, da vodstvo zaposlene pozove, naj sami predlagajo, kje je mogoče prihraniti, in poudari, da se s takšnim ukrepom želijo izogniti odpuščanju (seveda, če je to res; če ni, je treba tudi o odpuščanju spregovoriti čim prej).
Vir: Finance