Pravni vidiki e-poštnega marketinga

E-poštni v Sloveniji dobiva razsežnosti propagandne epidemije. Zato je dobro vedeti, katera dejanja so zakonita.

urejata dva zakona, in sicer Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP) in Zakon o elektronskih komunikacijah, pri čemer ima slednji, vsaj kar se tiče elektronskih komunikacij, značaj specialnosti, kar pomeni, da v primeru nasprotujočih si določb obeh zakonov prevlada pred prvim.

Zakon o varstvu osebnih podatkov načelno dopušča uporabo osebnih podatkov tudi za namene neposrednega trženja, a le tistih, ki jih je mogoče zbrati iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. To pa so osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonska številka, naslov elektronske pošte in številka telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke (denimo podatke o zdravstvenem stanju, o politični pripadnosti, o veroizpovedi, o narodnem oziroma narodnostnem poreklu) pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki mora biti izrecna in praviloma pisna.

Zakon o varstvu osebnih podatkov pri neposrednem trženju uzakonja tako imenovani opt-out sistem, v skladu s katerim lahko upravljavec osebnih podatkov (podjetje, tržnik v podjetju, oglaševalska agencija) podatke, ki jih je pridobil iz javno dostopnih virov ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti, uporablja za namene neposrednega trženja (denimo po e-pošti) brez vnaprejšnjega soglasja tistega, ki mu je neposredno namenjeno. Lahko pa seveda uporabniki elektronske pošte kadar koli pisno ali na drug dogovorjen način zahtevajo, da upravljavec osebnih podatkov preneha uporabljati njihove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Celo več – upravljavec osebnih podatkov mora neposredno izvajati tako, da uporabnike obvesti o njihovih pravicah glede zahteve po prenehanju uporabe njihovih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, denimo v smislu: »Če ne želite, da vam v bodoče pošiljamo informacije o naših produktih, vas prosimo, da nam to sporočite po e-pošti.« V takem primeru je upravljavec osebnih podatkov dolžan v naslednjih petnajstih dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval.

Vendar pa je na področju elektronskih komunikacij uveljavljen tudi specialnejši Zakon o elektronskih komunikacijah, ki uzakonja t.i. opt-in sistem, v skladu s katerim je za neposredno trženje izdelkov/storitev treba pridobiti vnaprejšnje soglasje prejemnika. To praktično pomeni, da nam podjetja ne smejo vnaprej pošiljati propagandnih elektronskih obvestil o mikrovalovnih pečicah, mobilnikih, računalnikih, pisarniški opremi ali o počitnikovanju v toplicah, ampak so nas dolžna najprej vprašati, ali jim to sploh dovolimo. Če odklonimo, nam takih obvestil ne smejo pošiljati.

Vendar pa je tudi v opt-in sistemu uveljavljena izjema, v skladu s katero pridobitev vnaprejšnjega dovoljenja prejemnika propagandnih e-sporočil ni potrebno, in sicer v primeru, če podjetje od kupca svojih izdelkov istočasno pridobi e-naslov. V tem primeru ga lahko podjetje uporabi tudi za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev. Tak primer je denimo, če kupimo kavbojke v trgovini z oblačili. Prodajalec nam ob nakupu izroči račun, zraven pa še posebno kartico, s katero lahko uveljavljamo posebne ugodnosti. Prodajalec nam razloži, da smo se ob nakupu kvalificirali za nakup izdelkov pod posebno ugodnimi pogoji in nas prosi, da mu zaupamo naš e-naslov, da nam bo lahko pošiljal obvestila o različnih akcijah za kavbojke. Tako početje velja torej za zakonito.

Vir: Podjetnik, Januar 2012, www.podjetnik.si, Avtor: Boštjan J. Turk

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj

E-mail naslov ne bo objavljen.


*