Zaposlovanje in delo tujcev

31.10.2009 Računovodstvo Vitago Svetovanje 0

Temeljna načela urejanja dela tujcev

Zaposlitev ali delo tujca v Sloveniji je možno le, v kolikor predhodno pridobi delovno dovoljenje ali drugo ustrezno dovoljenje, ki nadomešča delovno dovoljenje. Delovno dovoljenje ni potrebno le v primeru, če tako določa zakon ali mednarodna pogodba.

Delovno dovoljenje se praviloma izdaja na vlogo delodajalca, temeljni pogoj za izdajo dovoljenja pa je trenutna situacija na trgu dela oziroma pomanjkanje ustreznih domačih kandidatov .

V posebnih primerih, ki jih zakon izrecno določa pa lahko za dovoljenje zaprosijo tudi tujci sami, izdaja dovoljenja pa je vezana na poseben status tujca oziroma naravo dela in se izdaja ne glede na stanje na trgu dela.

Delovno dovoljenje omogoča tujcem delo oziroma zaposlitev in je podlaga za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ki je posebno dovoljenje in ga izdajajo slovenska diplomatsko konzularna predstavništva oziroma upravne enote v RS.

Zaposlovanje delavcev iz novih in starih držav članic EU in držav članic EGP (Norveška, Liehtenstein, Islandija) ter Švicarske konfederacije

Delavci teh držav so pri zaposlovanju oziroma iskanju zaposlitve izenačeni z domačimi delavci.

To pomeni, da v primeru zaposlitve, delavci iz teh držav ne potrebujejo delovnega dovoljenja, pač pa mora delodajalec, ki zaposli takega delavca, opraviti prijavo zaposlitve delavca iz EU. Za prijavo zaposlitve šteje prijava državljana EU, EGP ali Švicarske konfederacije ter prijava družinskega člana državljana EU, EGP ali Švicarske konfederacije, v socialno zavarovanje s strani delodajalca. Prijavo je delodajalec dolžan opraviti v 10 dneh po začetku zaposlitve.

Za prijavo opravljanja storitve omenjenih državljanov pa se šteje prijava izvajanja storitve na obrazcu obr. ZRSZ-TUJ-5, ki se opravi po pošti na naslov:ZRSZ Centralna služba, Rožna dolina cesta IX/6, Ljubljana.

Priznavanje prostega dostopa na slovenski trg dela za družinske člane državljanov držav članic EU in EGP (Norveška, Liehtenstein, Islandija) ter Švicarske konfederacije

Pravica do prostega dostopa na trg dela za državljana države članice EU ali EGP ter Švicarske konfederacije pomeni, da se lahko v Republiki Sloveniji zaposli brez delovnega dovoljenja.

Pravica do prostega dostopa na trg dela za družinskega člana državljana države članice EU ali EGP , ki ni državljan države članice EU ali EGP ter Švicarske konfederacije pomeni, da se lahko v Republiki Sloveniji zaposli ali samozaposli brez delovnega dovoljenja.

Državljan države članice EU in EGP izkazuje delodajalcu pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela z dokazilom, da je državljan države članice EU ali EGP.

Družinski član državljana iz prejšnjega odstavka, ki ni državljan države članice EU ali EGP, izkazuje delodajalcu svojo pravico do prostega dostopa na slovenski trg dela z dovoljenjem za prebivanje za družinskega člana zaradi združitve družine.

Vrste delovnih dovoljenj

Delovno dovoljenje se praviloma izdaja na vlogo delodajalca kot dovoljenje za zaposlitev oziroma dovoljenje za delo in omogoča tujcu le delo oz. zaposlitev pri točno določenem delodajalcu – vlagatelju.

V posebej določenih zakonskih primerih pa lahko zaprosi za delovno dovoljenje tudi tujec sam in pridobi osebno delovno dovoljenje, ki mu v času trajanja omogoča prosto izbiro zaposlitve oz. dela.

Posamezne vrste delovnih dovoljenj 

  1. Osebno delovno dovoljenje, 
  2. Dovoljenje za zaposlitev, 
  3. Dovoljenje za delo. 

I. Osebno delovno dovoljenje
OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE ZA SAMOZAPOSLITEV TUJCA

Tujec lahko ustanovi ali soustanovi osebno gospodarsko družbo (k.d., d.n.o) in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopa družbo, ali se registrira kot samostojni podjetnik posameznik, če ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. To pomeni, da mora tujec pred registracijo pridobiti osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas.

Tujec lahko pridobi osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, če izpolnjuje naslednje pogoje:

  1. da ima veljavno dovoljenje za prebivanje 
  2. da je pred registracijo oziroma vpisom najmanj eno leto neprekinjeno prebival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za prebivanje.
    Pogoj enoletnega prebivanja ni izpolnjen, če je bilo dovoljenje za prebivanje izdano na podlagi delovnega dovoljenja za sezonska dela, za izvajanje čezmejnih storitev z napotenimi oziroma nameščenimi delavci ali za usposabljanje in izpopolnjevanje.
    Pogoj enoletnega prebivanja ne velja za slovenskega izseljenca ali njegovega potomca do tretjega kolena v ravni vrsti. 
  3. da izkaže lastna finančna sredstva v višini 10.000 eurov 
  4. da v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru, izkaže lastništvo poslovnega prostora oziroma ustrezno najemno pogodbo ali, da v primeru, ko poslovni prostor ni pogoj, izkaže lastništvo prostora (objekta) ali ustrezno najemno pogodbo za prostor (objekt), kjer ima sedež.

    Za delovnega migranta pogoj iz 1. in 2. točke ne velja

OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE DO TREH LET

Za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko zaprosi: 

  1. ožji družinski član slovenskega državljana, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine, 
  2. ožji družinski član tujca z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine, če je pred tem najmanj dve leti že bival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje, 
  3. slovenski izseljenec ali njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti, ki nima slovenskega državljanstva, 
  4. samozaposleni tujec, ki je v Republiki Sloveniji dve leti neprekinjeno samozaposlen in je vpisan v poslovni register, 
  5. tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovemu pravnemu predniku, 
  6. delovni migrant, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovemu pravnemu predniku,
  7. tujec, ki je zadnji letnik šolanja končal v Republiki Sloveniji in pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo, če si v roku enega leta od pridobljenega naziva najde delodajalca ali se samozaposli, 
  8. tujec, ki je v Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in si v roku enega leta najde delodajalca ali se samozaposli, 
  9. ožji družinski član tujca iz prejšnje točke, 
  10. ožji družinski član tujca s statusom raziskovalca, 
  11. oseba s subsidiarno zaščito.

Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let se lahko tujcu ponovno izda za enako obdobje, če so izpolnjeni enaki pogoji kakor pri prvi vlogi ali drugi, z zakonom določeni pogoji.

OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE ZA NEDOLOČEN ČAS

Za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas lahko zaprosi begunec in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE ZA ČAS, DOLOČEN S POSEBNIM ZAKONOM

Za osebno delovno dovoljenje lahko zaprosi prosilec za mednarodno zaščito in oseba z začasno zaščito. Prosilcu za mednarodno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda eno leto po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, in sicer za čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja. Osebi z začasno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas trajanja statusa osebe z začasno zaščito.

OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE NA PODLAGI MEDNARODNE POGODBE

Osebno delovno dovoljenje se lahko izda tudi v primerih in za čas, kot ga določa mednarodna pogodba. Če mednarodna pogodba tako določa, se osebno delovno dovoljenje lahko izda tudi brez plačila taks.

POSTOPEK PRIDOBITVE OSEBNEGA DELOVNEGA DOVOLJENJA

Tujec iz prvega vloži pri Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje vlogo za izdajo osebnega delovnega dovoljenja na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-1. K vlogi priloži fotokopijo potnega lista in druga dokazila, ki so navedena pri posamezni vrsti prosilca.

II. Dovoljenje za zaposlitev

Dovoljenje za zaposlitev se izda za čas, ki ga delodajalec opredeli v vlogi, ki pa ne more biti daljši od enega leta.
Prva zaposlitev je zaposlitev tujca, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji. Pri delovnih migrantih se kot prva zaposlitev šteje, če delovni migrant ob vložitvi vloge delodajalca nima delovnega dovoljenja.
Nova zaposlitev je prva zaposlitev ali zaposlitev tujca, ki že ima dovoljenje za prebivanje in se prvič zaposluje pri tem delodajalcu.

POGOJI ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA PRVO ALI NOVO ZAPOSLITEV

Dovoljenje za zaposlitev se lahko izda pod pogojem, da v evidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije. Dovoljenje za zaposlitev se ob tem izpolnjenem pogoju lahko izda na podlagi vloge delodajalca, če so izpolnjeni še naslednji pogoji:

  • da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru;
  • da je delodajalec prijavil prosto delovno mesto;
  • da ni izkoriščena kvota za to obliko zaposlovanja;
  • da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec in 
  • da delodajalec priloži z njegove strani podpisano pogodbo o zaposlitvi, 
  • da delodajalec in tujec nimata prepovedi novega zaposlovanja ali dela:

Delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji se zavrnejo vloge za izdajo delovnih dovoljenj v naslednjih primerih:

  1. če je delodajalec pred vložitvijo vloge za pridobitev delovnega dovoljenja za tujca, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod za zaposlovanje) vložil pisno obvestilo o prenehanju potreb po delu večjega števila delavcev; 
  2. če je delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge za pridobitev delovnega dovoljenja za tujca odpuščal delavce, zaposlene za nedoločen čas zaradi ekonomskih razlogov; 
  3. če je delodajalec šest mesecev pred vložitvijo vloge zavrnil zaposlitev brezposelne osebe, ki je ustrezala zahtevanim pogojem, objavljenim na zavodu za zaposlovanje; 
  4. če delodajalec nima poravnanih davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela; 
  5. če delodajalec ne izkaže najmanj šestmesečnega poslovanja v višini, ki zagotavlja izplačilo minimalne plače za najmanj dva zaposlena delavca v vsakem od zadnjih šest mesecev poslovanja.

Prepovedi se, razen v primeru iz 4. točke, ne upoštevajo, če gre za zaposlitve strokovnjakov z najmanj visokošolsko izobrazbo, sorodnikov delodajalca do tretjega kolena v ravni vrsti, in delavcev, ki jih lahko delodajalec zaposli brez kontrole trga dela. V primeru nove zaposlitve delovnega migranta pa se ne upošteva prepoved iz 5. točke. V primeru sezonskega zaposlovanja ali dela na področju kmetijstva in gozdarstva se ne upošteva prepoved iz 5. točke. V primeru, da je delodajalec fizična oseba, ki je lastnik ali zakupnik kmetije ali gozda oziroma kmetijskega zemljišča, se prepovedi ne upoštevajo.

Slovenskemu ali tujemu delodajalcu je tri, dve ali eno leto prepovedano novo zaposlovanje ali delo in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne, če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po kazenskih določbah ZZDT-UPB-2, Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ali Zakona o delovnih razmerjih.

Novo zaposlovanje ali delo je tujcu prepovedano, če mu je bila dve leti pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po ZZDT-UPB-2 ali po zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ta določba ne velja za tujca z osebnim delovnim dovoljenjem.

DOKAZOVANJE USTREZNOSTI IZOBRAZBE OZIROMA POKLICNIH KVALIFIKACIJ V POSTOPKU IZDAJE DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV

V postopku pridobivanja delovnih dovoljenj se v primerih, ko kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca med pogoji za opravljanje dela zahteva določeno stopnjo oziroma vrsto izobrazbe, ustreznost izobrazbe dokazuje s fotokopijo overjenega spričevala, oziroma listine o izobraževanju in njenim prevodom v slovenski jezik. Izvirnik listine o izobraževanju, katerega fotokopija se priloži, mora biti predhodno overjen z žigom Apostille ali v primeru, ko tuja država ni podpisnica konvencije, na podlagi Zakona o overovitvi listin v mednarodnopravnem prometu.

Če bo tujec v Republiki Sloveniji opravljal reguliran poklic, se poklicna kvalifikacija za opravljanje reguliranega poklica izkazuje na naslednja načina:

  1. v primeru, da se poklicna kvalifikacija priznava po zakonu, ki ureja postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij državljanom držav članic Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma dejavnosti v Republiki Sloveniji, se k vlogi priloži podatki o priznani poklicni kvalifikaciji; 
  2. v primeru, da se poklicna kvalifikacija ne priznava na način določen v točki a), delodajalec na vlogi za izdajo dovoljenja za zaposlitev izpolni izjavo, da tujec izpolnjuje pogoje za opravljanje reguliranega poklica.

PODALJŠANJE DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV

Po prvi zaposlitvi se dovoljenje za zaposlitev na podlagi vloge istega delodajalca za istega tujca lahko podaljša za čas do skupno 12 mesecev, če je imel tujec v času veljavnosti prvega dovoljenja za zaposlitev dovoljenje za prebivanje in prijavljeno socialno zavarovanje ter je delodajalec prijavil začetek dela tujca.

Dovoljenje za zaposlitev se lahko po enoletni zaposlitvi na podlagi vloge istega delodajalca za istega tujca podaljša za čas do enega leta, če so izpolnjeni pogoji, določeni z ZZDZ-UPB-2 in če tujec v času veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev ni bil pravnomočno sankcioniran z globo za prekršek ZZDT-UPB-2 ali po zakonu, ki ureja preprečevanje zaposlovanja in dela na črno.

Vlogo za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev lahko delodajalec vloži 60 dni oziroma najpozneje 30 dni pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev. Ob pravočasno vloženi vlogi za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev, zavod za zaposlovanje v primeru, da podaljšano dovoljenje ni izdano pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev, izda potrdilo o vloženi vlogi, ki velja kot dovoljenje za zaposlitev do dokončnosti odločbe o podaljšanju dovoljenja za zaposlitev. Če vloga ni vložena pravočasno, se šteje za novo vlogo.

ZAPOSLITEV PRI DVEH ALI VEČ DELODAJALCIH

Dovoljenje za zaposlitev za istega tujca se lahko izda več delodajalcem po najmanj šestmesečni neprekinjeni zaposlitvi tujca pri prvem delodajalcu, če gre za zaposlitev tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo.

Zaposlitev pri drugem delodajalcu mora biti v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, delodajalec in tujec pa morata izpolnjevati zakonske pogoje. Delodajalec mora k vlogi priložiti sporazum med njim, tujcem in delodajalcem, pri katerem je tujec že zaposlen.

POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA ZAPOSLITEV

Dovoljenje za zaposlitev se tujcu izda na vlogo delodajalca oziroma pravne osebe, ki vloži pri Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje vlogo za izdajo dovoljenja za zaposlitev na predpisanem obrazcu ZRSZ-TUJ-2. K vlogi priloži fotokopijo potnega lista in druga dokazila, ki so navedena pri posamezni vrsti prosilca.

III. Dovoljenje za delo

Dovoljenje za delo je oblika delovnega dovoljenja z vnaprej določeno časovno omejitvijo, na podlagi katerega se tujec lahko začasno zaposli ali dela v Republiki Sloveniji v skladu z namenom, za katerega je bilo dovoljenje izdano. Dovoljenje za delo se izda v okviru kvote, določene za posamezni namen, brez dodatnega preverjanja stanja in razmer na trgu dela.

ČEZMEJNO IZVAJANJE STORITEV TUJIH PODJETIJ Z NAPOTENIMI DELAVCI

Izvajalec tuje storitve v Republiki Sloveniji je tuje podjetje, ki storitve izvaja v svojem imenu in za svoj račun na podlagi pogodbe z naročnikom iz Republike Slovenije, ki so mu storitve namenjene.

Tuje podjetje lahko izvaja storitve z napotenimi delavci, ki so že najmanj eno leto zaposleni pri njem.

Posameznemu napotenemu delavcu se lahko dovoljenje za delo izda večkrat, vendar največ za tri mesece v koledarskem letu. Posamezna pogodba se lahko izvaja največ tri mesece. Izvajanje pogodbe se lahko izjemoma podaljša, če izvajalec in naročnik dokažeta, da pogodbe zaradi objektivnih razlogov (višja sila, zamuda pri izvedbi del, ki so vezana na dela, določena v pogodbi, ipd.) ni bilo mogoče izvesti v treh mesecih). V primeru, ko se zaradi objektivnih razlogov izvajanje pogodbe podaljša, se lahko dovoljenje za delo podaljša za največ en mesec. V izjemnih primerih, ko je storitev posebnega pomena za državo in je naročnik storitve organ državne uprave, drug državni organ ali organ lokalne samouprave oziroma nosilec javnega pooblastila, se lahko storitev izvaja daljši čas, Pred vložitvijo vloge za izdajo dovoljenj za delo mora naročnik storitve, na podlagi utemeljene obrazložitve, pridobiti pisno soglasje ministrstva, pristojnega za delo, ki v soglasju z ministrstvom, pristojnim za področje dejavnosti, odloči o utemeljenosti izvajanja storitve za daljši čas.

Tuji delodajalec je napotenemu delavcu dolžan zagotoviti delavnopravne pogoje v skladu s slovensko zakonodajo – minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, minimalnim letnim dopustom, plačo, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, oziroma kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kadar je to za tujce ugodnejše.

TUJI NAPOTENI DELAVCI NA DODATNEM IZOBRAŽEVANJU V SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAH

Dodatno izobraževanje tujih napotenih delavcev se lahko izvaja v primeru, če sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani, ali v primeru, če gre za poslovno tehnično sodelovanje oziroma prenos tehnologije. Izvaja se v gospodarski družbi, s sedežem v Republiki Sloveniji, na podlagi pogodbe o dodatnem izobraževanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba.

Slovenska gospodarska družba mora tujim napotenim delavcem zagotoviti minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo. Tuji napoteni delavci morajo biti v času dodatnega izobraževanja ustrezno zdravstveno zavarovani v skladu s predpisi Republike Slovenije.

Tuja gospodarska družba lahko na dodatno izobraževanje napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za tri mesece v času dveh let.
Dovoljenje za delo se izda na vlogo tuje gospodarske družbe, ki mora tudi prijaviti delo tujca

TUJI NAPOTENI DELAVCI, KI IZVAJAJO DODATNO IZOBRAŽEVANJE SLOVENSKIH DELAVCEV V SLOVENSKIH GOSPODARSKIH DRUŽBAH

Dodatno izobraževanje slovenskih delavcev lahko izvajajo tuji napoteni delavci v slovenskih gospodarskih družbah v primeru, ko sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani, ali v primeru, da gre za poslovno tehnično sodelovanje oziroma prenos tehnologije. Dodatno izobraževanje slovenskih delavcev se izvaja v gospodarski družbi, s sedežem v Republiki Sloveniji, na podlagi pogodbe o dodatnem izobraževanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba.

Slovenska gospodarska družba mora tujim napotenim delavcem zagotoviti minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona, ki ureja delovna razmerja, in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo. Tuji napoteni delavci morajo biti v času dodatnega izobraževanja ustrezno zdravstveno zavarovani v skladu s predpisi Republike Slovenije.

Tuja gospodarska družba lahko na dodatno izobraževanje slovenskih delavcev napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za tri mesece v času dveh let.

Dovoljenje za delo se izda na vlogo slovenske gospodarske družbe, ki mora tudi prijaviti delo tujca.

NAMEŠČANJE TUJIH DELAVCEV

Tuja pravna oseba lahko pod pogoji, določenimi z ZZDT-UPB-2, začasno premesti delavce iz kraja stalne zaposlitve v tujini na delo v podružnico oziroma drugo organizacijsko enoto poslovanja, s katero je tržno prisoten v Republiki Sloveniji z namenom opravljanja določenih nalog ali izvedbe pogodbenih storitev, ki jih izvaja na ozemlju Republike Slovenije.

Tuja pravna oseba lahko namesti pri njej zaposlene delavce, če so bili delavci predhodno najmanj eno leto pri njej zaposleni. Tuji delavec je lahko v Republiki Sloveniji nameščen največ eno leto, če ni drugače določeno. Tuji delavec je lahko ponovno nameščen ali napoten na delo v Republiko Slovenijo po vmesni prekinitvi, ki je določena z veljavnostjo predhodnega dovoljenja za delo

Za nameščanje delavcev mora tuji delodajalec pridobiti dovoljenje za delo, ki se izda brez preverjanja stanja in razmer na trgu dela v okviru kvote, ki je določena za napotene tujce, in prijaviti delo tujca v skladu z določbami tega zakona.

Tujemu delavcu, ki je začasno nameščen v Republiki Sloveniji, je delodajalec dolžan zagotoviti delavnopravne pogoje v skladu s slovensko zakonodajo – minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, minimalnim letnim dopustom, plačo, varnostjo in zdravjem pri delu in posebnim varstvom delavcev po določbah zakona in kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, oziroma kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, kadar je to za tujce ugodnejše. Delavci, ki so začasno nameščeni v organizacijskih enotah v Republiki Sloveniji, morajo biti v času opravljanja dela v Republiki Sloveniji ustrezno zdravstveno zavarovani v skladu s predpisi Republike Slovenije

GIBANJE OSEB ZNOTRAJ ZDRUŽB

Gibanje oseb znotraj združb je dopustno v primeru, ko ima tuja pravna oseba v Republiki Sloveniji registrirano podružnico oziroma gospodarsko družbo. Tuji delodajalec začasno premesti pri njem predhodno najmanj eno leto zaposlene delavce iz tujine na delo v Republiko Slovenijo za potrebe opravljanja določenih nalog v tej organizacijski enoti.
Tuji delodajalec lahko začasno napoti naslednje delavce:

  • Osebe, ki zasedajo vodilni položaj, pa niso vpisane v sodni register v Republiki Sloveniji, in v glavnem upravljajo organizacijsko enoto pod splošnim nadzorom in s potrebnimi navodili upravnega odbora ali odbora delničarjev družbe ali podobno. 
  • Osebe, ki delajo pri pravni osebi in imajo posebno znanje, ki je bistvenega pomena za storitve družbe, raziskovalno opremo, metode ali upravljanje. Pri presoji takega posebnega znanja se ne upošteva samo znanje, ki je specifično za dejavnost družbe, temveč tudi pogoj, da ima oseba visoke kvalifikacije, ki se nanašajo na vrsto dela ali poklica, ki zahteva specifično znanje, vključno s članstvom v strokovnih združenjih.

Čas namestitve delavca je določen z aktom o imenovanju oziroma o napotitvi delavca, ki ga izda pristojni organ uprave tuje pravne osebe. Nameščene osebe ohranijo status napotenega delavca praviloma eno leto.

Dovoljenje za delo se izda na vlogo tuje pravne osebe.

Kadar v mednarodnih sporazumih o socialni varnosti ni določb, ki bi omogočale podaljšanje statusa napotenega tujca, oziroma mu pristojni organ v državi tovrstnega statusa ni podaljšal, tujec ne more ponovno pridobiti dovoljenja za delo, pač pa lahko delodajalec zanj zaprosi za izdajo dovoljenja za zaposlitev, ki se izda brez preverjanja stanja in razmer na trgu dela ob upoštevanju drugih določb tega zakona za pridobitev delovnega dovoljenja.

USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE TUJCEV

Dovoljenje za delo, ki se izda za namene usposabljanja oziroma izpopolnjevanja tujca, je praviloma vezano na primere, ko ima Republika Slovenija sklenjen tovrstni sporazum z državo, katere državljan je tujec. Izjemoma se usposabljanje oziroma izpopolnjevanje tujca lahko izvaja tudi brez predhodno sklenjenega meddržavnega sporazuma, kadar je tovrstno usposabljanje in izpopolnjevanje utemeljeno z interesi določene gospodarske panoge, ministrstva ali lokalne skupnosti, izraženimi z razvojnimi programi ali projekti o sodelovanju na meddržavni ravni, ki se preverjajo ob izdaji delovnega dovoljenja

Program se praviloma izvaja na podlagi pogodbe o zaposlitvi tujca za določen čas, ki se sklene za največ eno leto. Kadar programa usposabljanja oziroma izpopolnjevanja ni mogoče zaključiti v tem času, se lahko dovoljenje za delo podaljša za največ šest mesecev oziroma za eno leto, če se usposabljanje izvaja na področju medicine.

Usposabljanje oziroma izpopolnjevanje se lahko izvaja brez sklenitve delovnega razmerja, če to omogočajo drugi zakoni. V tem primeru mora biti med nosilcem programa usposabljanja in organizacijo, v kateri se tujec usposablja ali izpopolnjuje, sklenjena pisna pogodba.

V času izvajanja usposabljanja oziroma izpopolnjevanja mora biti tujec ustrezno zdravstveno zavarovan v skladu s predpisi Republike Slovenije.
Tujec se lahko praviloma le enkrat vključi v posamezni program usposabljanja ali izpopolnjevanja.

Dovoljenje za delo tujca se izda na vlogo organizatorja usposabljanja ali izpopolnjevanja, ki je lahko gospodarska družba, pooblaščena institucija ali državni organ v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: organizator). Organizator mora v skladu z določbami tega zakona prijaviti delo tujca. Dovoljenja za delo se izdajo v okviru kvote, določene za usposabljanje in izpopolnjevanje, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela, ob upoštevanju drugih določb ZZDT-UPB-2.

SEZONSKO DELO TUJCEV

Sezonsko delo tujcev je v okviru dejavnosti, ki imajo sezonski značaj, dopustno le v primeru, da je povpraševanje na trgu dela občasno večje od ponudbe, kar je podlaga za letno oblikovanje kvote za te namene. Dovoljenja za delo se izdajo v okviru kvote, določene za sezonsko delo. Dovoljenje se izda, če tujcu v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge za izdajo delovnega dovoljenja ni bila izrečena kazen za prekršek po ZZDT-UPB-2.

Tujcu s stalnim prebivališčem v drugi državi se izda dovoljenje za delo na vlogo delodajalca. Ta je v tudi zadolžen za prijavo začetka in konca dela tujca.

Delodajalec lahko za tujca le enkrat v koledarskem letu zaprosi za dovoljenje za sezonsko delo z veljavnostjo do treh mesecev, razen:
Dovoljenje za delo na področju kmetijstva in gozdarstva se lahko podaljša ali ponovno izda istemu ali drugemu delodajalcu in sicer največ trikrat letno, če skupno trajanje dela ne presega šest mesecev v koledarskem letu. Delodajalec lahko, na podlagi mnenja zbornice, pristojne za kmetijstvo in gozdarstvo, da je prišlo do izrednih pridelovalnih pogojev (podaljšanje vegetacije), zaprosi za izjemno podaljšanje dovoljenja za delo za največ en mesec. Delodajalec je lahko pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti, ter fizična oseba, ki je lastnik ali zakupnik kmetije ali gozda oziroma kmetijskega zemljišča.

Dovoljenje za delo na področju gostinstva in turizma se lahko izda večkrat v koledarskem letu. Skupno trajanje dela oziroma veljavnost dovoljenj za delo ne sme presegati šestih mesecev v posameznem koledarskem letu.

Dovoljenje za sezonsko zaposlitev na področju gradbeništva je omejeno na največ devet mesecev v kateremkoli dvanajstmesečnem obdobju.
Za tujca, ki je opravljal sezonsko delo, se lahko delovno dovoljenje za katerikoli namen ponovno izda v naslednjem koledarskem letu. Po izteku veljavnosti dovoljenja za delo za sezonsko delo v gradbeništvu se lahko delovno dovoljenje za katerikoli namen ponovno izda po preteku sedmih mesecev. Delodajalec, pri katerem je tujec opravljal sezonsko delo, lahko pridobi dovoljenje za zaposlitev pod pogoji, določenimi za novo zaposlitev tujca.

Za opravljanje sezonskega dela delodajalec in tujec skleneta delovno razmerje za določen čas. Delovnega razmerja ni treba skleniti, če se delo opravlja do največ trideset dni na področju kmetijstva in gozdarstva.

Z Uredbo o določitvi kvote delovnih dovoljenj za leto 2008, s katero se omejuje število tujcev na trgu dela je določeno ,da se lahko posameznemu delodajalcu izda največ toliko dovoljenj za delo za sezonska dela v gradbeništvu, kolikor je bilo pri njem v preteklem koledarskem letu za najmanj šest mesecev zaposlenih delavcev. V to število niso všteti tujci, ki so bili zaposleni na podlagi dovoljenja za delo za sezonsko delo.

DOVOLJENJE ZA DELO TUJIH ZASTOPNIKOV DRUŽB

Družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ustanovljeni v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, morajo za tujce, ki jih imenujejo za zastopnike, pridobiti dovoljenje za delo.

Družba, ki zaposluje deset ali manj delavcev, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika družbe, in eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika podružnice, ne glede na število podružnic.

Samostojni podjetnik posameznik, ki zaposluje deset ali manj delavcev, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika samostojnega podjetnika posameznika in eno dovoljenje za delo za tujca, zastopnika podružnice, ne glede na število podružnic.

Tuje podjetje, ki v Republiki Sloveniji posluje z eno ali več podružnicami, lahko pridobi eno dovoljenje za delo za zastopnika posamezne podružnice, če podružnica zaposluje deset ali manj delavcev.

Dovoljenje za delo se tujim zastopnikom izda na vlogo delodajalca, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela za čas največ dveh let. Delodajalec je zavezanec za prijavo in odjavo dela. Dovoljenje za delo se lahko ponovno izda, če delodajalec v času veljavnosti predhodnega dovoljenja za delo izkaže poslovanje družbe ali samostojnega podjetnika posameznika in če tujec kot fizična oseba ni bil kaznovan za prekršek po tem zakonu.

POGODBENE STORITVE TUJCEV NA PODLAGI DOVOLJENJA ZA DELO

Tujec, ki ni registriran za opravljanje dejavnosti, s stalnim prebivališčem izven Republike Slovenije, lahko pridobi dovoljenje za delo za izvedbo pogodbenih storitev le v utemeljenih primerih, ko se zahteva specialistično znanje izvajalca storitve, ki ga ni mogoče zagotoviti s ponudbo na notranjem trgu.

Dovoljenje za delo se izda na vlogo naročnika storitve v okviru kvote, določene za individualne storitve tujcev. Naročnik storitve mora prijaviti začetek in prenehanje dela tujca.

Dovoljenje za delo se lahko izda večkrat v koledarskem letu, vendar skupno največ za 90 dni. Tujcem, ki opravljajo storitve na področju znanosti, kulture, športa, zdravstva in izobraževanja, se lahko izda dovoljenje za delo z veljavnostjo do enega leta, kadar ni pogojev za sklenitev delovnega razmerja. Dovoljenje se izda, če naročniku storitve ali tujcu v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge za izdajo delovnega dovoljenja ni bila izrečena kazen za prekršek po ZZDT-UPB-2.

V primeru, ko je pogodba o delu s tujcem sklenjena za obdobje, daljše od enega leta, se dovoljenje za delo lahko letno obnavlja do izteka pogodbe.
Zavod za zaposlovanje ugotavlja utemeljenost za izdajo dovoljenja za izvajanje posameznih storitev glede na stanje in razmere na trgu dela ter razpoložljivo kvoto. V primeru dvoma o upravičenosti izdaje dovoljenja za delo zavod za zaposlovanje odloči na podlagi mnenja, ki ga pridobi od pristojne zbornice, poklicnega združenja oziroma ministrstva, pristojnega za področje dejavnosti, ali drugega organa, ki ga ministrstvo pooblasti za izdajo mnenj.

Delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje

Delovno dovoljenje in dovoljenje za prebivanje zaradi dela sta dve različni dovoljenji, ki jih izdajata dva različna organa /zavod za zaposlovanje in upravne enote/ vendar sta med seboj povezani.

Delovno dovoljenje omogoča tujcem zaposlitev oziroma delo v RS in ga praviloma izdaja Zavod za zaposlovanje, dovoljenje za prebivanje pa omogoča tujcem vstop in bivanje v državi, izdajajo pa ga upravne enote /oziroma DKP v tujini/, kjer bo tujec imel svoje prebivališče.
V kolikor tujec torej želi zakonito delati in bivati v RS potrebuje obe dovoljenji.

Delovno dovoljenje je praviloma tudi osnova za pridobitev dovoljenja za prebivanje, ki se izdaja za enak čas, predčasno prenehanje delovnega dovoljenja pa je tudi osnova za odvzem dovoljenja za prebivanje.

Veljavnost in postopek izdaje dovoljenj

Postopek izdaje delovnih dovoljenj poteka na osnovi določil zakona o splošnem upravnem postopku.
Vloge za izdajo osebnih delovnih dovoljenj, dovoljenj za zaposlitev in dovoljenj za delo, se lahko osebno oddajo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, Služba za zaposlovanje in delo tujcev poleg tega tudi na vseh organizacijskih enotah Zavoda oziroma po pošti na naslov Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 Ljubljana. Vloge se vlagajo na predpisanih obrazcih TUJ. V kolikor je vloga popolna, mora Zavod o izdaji delovnega dovoljenja odločiti najkasneje v 60-ih dneh.

O izdaji dovoljenj na 1. stopnji odloča Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, o pritožbah pa odloča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Dodatne informacije o postopku izdaje delovnih dovoljenj so na razpolago pri Službi za zaposlovanje in delo tujcev, Dunajska 20,  Ljubljana.

Prijava in odjava dela tujcev – /na podlagi 29. člena ZZDT – UPB2/

PRIJAVA DELA TUJCA
Prijava dela tujcev je obvezen pogoj in velja za vse tujce, ki se zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji na podlagi določb Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (uradno prečiščeno besedilo) (ZZDT-UPB2)

Če delodajalec s tujcem sklene pogodbo o zaposlitvi, se za prijavo začetka dela šteje prijava tujca v socialno zavarovanje s strani delodajalca.
ROK ZA PRIJAVO: Prijavo začetka dela tujca, ki pred izdajo delovnega dovoljenja ni imel dovoljenja za prebivane v RS, je zavezanec dolžan opraviti v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje. /ta določba ne velja za tujce z osebnim dovoljenjem/

Prijavo začetka dela tujca, ki je pred izdajo delovnega dovoljenja že imel dovoljenje za prebivanje v RS, je zavezanec dolžan opraviti v roku 10 dni od vročitve delovnega dovoljenja.

ODJAVA DELA TUJCA:
Delodajalec je dolžan odjaviti delo tujca v primeru prekinitve delovnega ali pogodbenega razmerja s tujcem pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja. Za odjavo se šteje vrnitev dovoljenja.

Obrazec za prijavo in odjavo dela tujca je OBR ZRSZ-TUJ-4.

PRIJAVA DELA TUJCEV BREZ DELOVNEGA DOVOLJENJA 

  • Storitve tujih umetnikov in poklicnih ustvarjalcev /24. člen/ 
  • Sejemske storitve /25. člen/ 
  • Storitve, vezane na dobavo blaga in servisiranje /26. člen/ 
  • Interventne storitve /27. člen/ 
  • Zavezanci za prijavo in odjavo dela tujcev opravijo prijavo na zavodu najkasneje dan pred začetkom opravljanja dela v primerih iz 24., 25. in 26. člena ZZDT-UPB2, 
  • Najkasneje v treh dneh po prihodu tujca v državo v primerih iz 27. člena zakona.

Upravne takse za

INFORMACIJA  VLAGATELJEM – Upravne takse v postopku izdaje delovnih dovoljenj

Zakon o upravnih taksah (Ur.l.RS, št, 42/2007-UPB3) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (ZUT-G, Uradni list RS 126/2007) predvideva posebno upravno takso za izdajo delovnih dovoljenj, ki jih izdaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na podlagi Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Ur.l.RS, št. 76//2007-UPB2).

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje vzame v postopek tudi vloge, za katere taksa ni plačana oziroma je plačana v prenizkem znesku, vendar odločbe oziroma drugega akta ne bo mogel vročiti taksnemu zavezancu, preden le ta ne poravna takse, vključno s takso za opomin.V primeru neplačane ali premalo plačane upravne takse prejme vlagatelj – taksni zavezanec plačilni nalog, ki velja kot odločba in s katerim se naloži taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh od prejema naloga plača dolžno takso. V kolikor taksa v tem roku ni plačana, pristojni organ na nalogu potrdi izvršljivost in ga pošlje davčnemu organu v izvršitev nalog za plačilo oziroma doplačilo, na podlagi katerega mora v roku 15 dni obveznost izpolniti.

PLAČILO NADOMESTILA POSEBNIH STROŠKOV

V zvezi z izdajanjem delovnih dovoljenj napotenim tujim delavcem, ki na čezmejni način izvajajo storitve v RS:

  • napoteni delavci, 
  • nameščeni delavci, 
  • gibanje znotraj združb, 
  • dodatno izobraževanje,

se zaračuna nadomestilo za posebne stroške na podlagi 34. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev ZZDT-UPB 2, (Uradni list RS št. 76/2007)

Sklep o določitvi višine nadomestila posebnih stroškov (Ur. list RS, št. 8-480/2001) določa višino stroškov v postopku izdaje teh delovnih dovoljenj, ki znaša:
– 31,30 EUR za vsako dovoljenje za delo, izdano z veljavnostjo do vključno 14 dni
– 41,73 EUR za vsako dovoljenje za delo, izdano z veljavnostjo nad 14 dni.

Nadomestila posebnih stroškov je v postopku izdaje teh delovnih dovoljenj potrebno vplačati na račun Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, Ljubljana, na račun št: 011 00 – 6030264217; sklicna številka: 763 – 91000
namen plačila: Plačilo posebnih stroškov za tujca “Priimek, ime” oz. tujce

Vir: Zavod za zaposlovanje

TwitterFacebookGoogle+

Sorodni članki:

©2008-2025 E-računovodstvo - Vse o računovodstvu, ekonomiji in podjetništvu. Pravno obvestilo in pravilnik