Vlada Republike Slovenije je na redni seji dne 20.9.2015 določila besedilo novele Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV). Vlada predlaga Državnemu zboru, da novelo ZDDV obravnava hkrati s Predlogom zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, saj omogoča njegovo uveljavitev in posledično izvrševanje. Vlada predlaga obravnavo po nujnem zakonodajnem postopku.
Temeljni cilj novele je poenostavitev obračunavanja in plačevanja DDV pri uvozu blaga tako, da se DDV pri uvozu blaga ne bo več plačeval kot uvozna dajatev, ampak preko DDV obračuna, ki davčnim zavezancem – prejemnikom blaga administrativno poenostavlja obračunavanje DDV pri uvozu blaga, predvsem pa jih finančno razbremenjuje, saj jim ne bo več treba financirati uvoznega DDV.
Poleg tega je cilj in namen predlagane rešitve v zvezi z opredelitvijo že uveljavljene višine stopenj DDV odpiranje možnosti za prestrukturiranje davčnih bremen, na način določitve ciljne primerne in s tujino primerljive porazdelitve davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem, ob zasledovanju osnovnih ciljev vlade, ki so zastavljeni v Programu stabilnosti in temeljijo na spodbujanju gospodarske rasti in javnofinančne konsolidacije.
Poglavitne rešitve, ki jih prinaša novela zakona.
Poenostavitev načina obračunavanja in plačevanja DDV pri uvozu blaga
S predlogom zakona se predlaga poenostavitev obračunavanja in plačevanja DDV pri uvozu blaga za davčne zavezance, identificirane za namene DDV v Republiki Sloveniji, in sicer prejemnike blaga (iz polja 8 enotne upravne listine – EUL), ki so določeni kot plačniki DDV. S tem ukrepom se razbremenjujejo prejemniki blaga, saj jim pri uvozu blaga ni treba plačevati DDV, temveč se plačilo DDV opravi preko obračuna DDV, ki ga mora davčni zavezanec predložiti v skladu z določbami ZDDV-1 za predpisano davčno obdobje. Obračun DDV pri uvozu blaga je samo administrativno opravilo, kar pomeni, da ni treba zagotoviti sredstev za dejansko plačilo uvoznega DDV. Davčni zavezanec (prejemnik blaga) bo v teh primerih izkazal obračunani DDV od uvoza blaga v obračunu DDV, pri čemer bo DDV od uvoza blaga plačal v državni proračun preko obračuna DDV najpozneje v roku, v katerem mora predložiti obračun DDV iz 88. člena ZDDV-1 (praviloma najkasneje zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja). Obračunani DDV od uvoza blaga bo prejemnik blaga izkazal v obračunu DDV. Poleg tega bo prejemnik blaga moral v trenutku uvoza davčnemu organu v carinski deklaraciji zagotoviti vsaj svojo identifikacijsko številko za DDV, ki jo izda davčni organ v Republiki Sloveniji, davčno osnovo kot je določena v 38. členu ZDDV-1, stopnjo DDV in znesek DDV. Na ta način bo davčnemu organu omogočeno razlikovanje med tistimi davčnimi zavezanci, ki izpolnjujejo pogoje za obračunavanje DDV od uvoza blaga preko obračuna DDV in tistimi, ki bodo še naprej dolžni plačevati DDV, kot da bi bil uvozna dajatev (preko carinske deklaracije). Slednje velja v primerih, ko blago uvaža mali davčni zavezanec ali oseba, ki ni davčni zavezanec ali davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji in ni identificiran za namene DDV v Republiki Sloveniji oziroma ne imenuje davčnega zastopnika, identificiranega za namene DDV v Republiki Sloveniji, ki je solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga.
Predlagano poenostavitev obračunavanja in plačevanja DDV pri uvozu blaga bodo lahko uporabili tudi tuji davčni zavezanci (iz druge države članice EU ali tretje države), ki bodo morali poleg prej navedenih pogojev imenovati še davčnega zastopnika, ki bo solidarno odgovoren za plačilo DDV od uvoza blaga. Davčni organ bo o teh davčnih zastopnikih vodil evidenco. Prejemnik blaga bo moral v teh primerih v carinski deklaraciji navesti še identifikacijsko številko za DDV davčnega zastopnika. Navedeno velja za carinski postopek sprostitve v prost promet (šifra 40 v enotni upravni listini), ne pa tudi za carinski postopek sprostitve v prost promet in vnosa v domačo porabo za blago, ki je oproščeno DDV v okviru davčne dobave v drugo državo članico (šifra 42 v enotni upravni listini), po katerem je uvoz blaga oproščen obračunavanja DDV, če mu sledi oproščena dobava blaga v drugo državo članico ob izpolnjevanju določenih pogojev. V teh primerih bo davčni zavezanec, ki ima sedež v drugi državi članici, še vedno lahko uporabil oprostitev plačila DDV pri uvozu blaga v skladu z drugim odstavkom 50. člena ZDDV-1, če bo imenoval davčnega zastopnika, ki za njegov račun izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, sestavlja in predlaga RP-O, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo DDV, ipd.). V teh primerih identifikacija za namene DDV davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, ima pa sedež v drugi državi članici EU, ni obvezna.
Določena je tudi prehodna ureditev za primere, ko je blago uvoženo pred uveljavitvijo te spremembe, obračun DDV pa bo predložen v juliju 2016, ko bo uveljavljena nova ureditev. Nova ureditev bo tako veljala za uvoženo blago, za katero je obveznost obračuna DDV nastala po 30. juniju 2016.
Zaradi potrebnih prilagoditev informacijskih sistemov davčnih zavezancev in davčnega organa v zvezi s spremenjenim načinom obračunavanja in plačevanja DDV pri uvozu blaga je predvideno, da se bo spremenjena ureditev uporabljala od 1. julija 2016.
Stopnje DDV
S predlaganim zakonom je v zvezi z višino stopenj DDV, ki se obračunavata in plačujeta na ozemlju Republike Slovenije, v 41. členu ZDDV-1 upoštevano povečanje stopenj DDV, kot je uveljavljeno z ZIPRS1314-A in ZIPRS1415. Na podlagi navedenega je v 1. členu predloga zakona predvideno, da se tako tudi po prvem odstavku 41. člena ZDDV-1 opredeli, da se DDV obračunava in plačuje po splošni stopnji 22% od davčne osnove za dobavo blaga in storitev, po drugem odstavku navedenega člena pa se DDV obračunava in plačuje po nižji stopnji 9,5% od davčne osnove za dobave blaga in storitev iz Priloge I, ki je priloga ZDDV-1.
Predvideno je, da bo zakon začel veljati s 1. januarjem 2016.
Vir: MF