Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

I. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

1.1 Vsebina zakona

1. člen

(vsebina zakona in prenos direktiv EU)

(1) Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe ter postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašata naslednji direktivi Evropskih skupnosti:

1. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES z dne 26. oktobra 2005 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za in (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 15; v nadaljnjem besedilu: direktiva 2005/60/ES);

2. Direktiva Komisije 2006/70/ES z dne 1. avgusta 2006 o določitvi izvedbenih ukrepov za direktivo 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve politično izpostavljene osebe in tehničnih meril za postopke poenostavljene dolžnosti skrbnosti pri ugotavljanju identitete stranke ter izjeme na podlagi finančne dejavnosti, ki poteka zgolj občasno ali v omejenem obsegu (UL L št. 214 z dne 4. 8. 2006, str. 29).

1.2 Opredelitev pojmov in področje uporabe

2. člen

(pranje denarja in financiranje terorizma)

(1) Pranje denarja po tem zakonu je katero koli ravnanje, s katerim se prikriva izvor denarja ali drugega premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, in vključuje:

1. zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja;

2. skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja.

(2) Financiranje terorizma po tem zakonu je zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja, ali da ga bo uporabil terorist oziroma teroristka (v nadaljnjem besedilu: terorist) ali teroristična organizacija.

(3) Teroristično dejanje po tem zakonu je kaznivo dejanje, določeno v 2. členu Zakona o ratifikaciji Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma (2. člen konvencije; Uradni list RS – MP, št. 21/04).

(4) Terorist po tem zakonu je fizična oseba, ki:

– stori ali poskuša storiti teroristično dejanje na kakršen koli način;

– je udeležena pri storitvi terorističnega dejanja kot sostorilec, napeljevalec ali pomagač;

– organizira storitev terorističnega dejanja; ali

– prispeva k terorističnemu dejanju skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravna namerno in z namenom prispevati k nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja, ali je seznanjena z namenom skupine, da stori teroristično dejanje.

(5) Teroristična organizacija po tem zakonu je katera koli skupina teroristov, ki:

– storijo ali poskušajo storiti teroristično dejanje na kakršen koli način;

– so udeleženi pri storitvi terorističnega dejanja;

– organizirajo storitev terorističnega dejanja; ali

– prispevajo k terorističnemu dejanju skupine ljudi, ki deluje s skupnim ciljem, če ravnajo namerno in z namenom prispevati k nadaljevanju izvajanja terorističnega dejanja, ali so seznanjeni z namenom skupine, da stori teroristično dejanje.

3. člen

(pomen drugih pojmov)

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. premoženje so katera koli sredstva, materialna ali nematerialna, opredmetena ali neopredmetena, premičnine ali nepremičnine in pravne listine ali instrumenti v kateri koli obliki, tudi elektronski ali digitalni, ki dokazujejo lastništvo ali delež na teh sredstvih;

2. sredstva po tem zakonu so finančna sredstva in koristi katere koli vrste vključno z:

a) gotovino, čeki, denarnimi zahtevki, menicami, denarnimi nakazili in drugimi plačilnimi sredstvi,

b) vlogami pri organizacijah,

c) finančnimi instrumenti, ki jih določa zakon, ki ureja trg finančnih instrumentov, in sicer vrednostni papirji, s katerimi se trguje javno ali zasebno, vključno z delnicami in deleži, certifikati, dolžniškimi instrumenti, obveznicami, zadolžnicami, garancijami in izvedenimi finančnimi instrumenti,

d) obrestmi, dividendami ali drugimi dohodki od sredstev,

e) terjatvami, krediti in akreditivi,

f) drugimi dokumenti, ki izkazujejo upravičenost do sredstev ali drugih finančnih virov;

3. urad je Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja;

4. država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (Uradni list RS, št. 59/05);

5. tretja država je država, ki ni članica Evropske unije ali podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora;

6. oseba, ki zagotavlja podjetniške ali fiduciarne storitve, je vsaka fizična ali pravna oseba, ki kot svojo poslovno dejavnost opravlja katero izmed naslednjih storitev za tretjo osebo:

a) ustanavlja pravne osebe,

b) opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo direktorja oziroma direktorice, poslovodje oziroma poslovodkinje ali družbenika oziroma družbenice (v nadaljnjem besedilu: družbenik), pri tem pa ne gre za dejansko opravljanje poslovodne funkcije, oziroma oseba ne prevzema poslovnega tveganja v zvezi s kapitalskim vložkom v pravni osebi, v kateri je formalno družbenik;

c) pravni osebi zagotavlja registrirani sedež, poslovni, dopisni ali upravni naslov in druge s tem povezane storitve;

d) opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo skrbnika ustanove, sklada ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, ki sprejema, upravlja ali razdeljuje premoženjska sredstva za določen namen, pri čemer definicija ne zajema skrbnikov investicijskih skladov, vzajemnih pokojninskih skladov in pokojninskih družb;

e) opravlja vlogo, ali drugi osebi omogoča opravljati vlogo delničarja za račun druge osebe, razen če gre za družbo, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu, in za katero v skladu z zakonodajo Evropske Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) ali primerljivimi mednarodnimi standardi veljajo zahteve po razkritju podatkov;

7. družbe, ki opravljajo določene storitve plačilnega prometa, vključno s prenosom denarja, so pravne osebe, ki izvajajo naslednje finančne storitve: sprejem gotovine, čekov ali drugih hranilcev vrednosti na eni lokaciji ter nato s povezavo, sporočilom, prenosom ali uporabo poravnalne mreže, po kateri se izvaja prenos denarja oziroma vrednosti, izplačilo ustrezne vsote denarja v gotovini ali drugi obliki upravičencu oziroma prejemniku na drugi lokaciji. Transakcije, ki se izvajajo s takšnimi storitvami, lahko vključujejo enega ali več posrednikov in končno plačilo tretji stranki;

8. nepridobitne organizacije po tem zakonu so društva, ustanove, zavodi in verske skupnosti, ki so ustanovljeni v skladu z veljavno zakonodajo, in se pretežno ukvarjajo z nepridobitno dejavnostjo;

9. druga oseba civilnega prava po tem zakonu je organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala sredstva ali drugo premoženje za določen namen;

10. izraza elektronski denar in elektronski nosilec podatkov imata enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilni promet;

11. izraz kreditna institucija ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja bančništvo;

12. izraz dejanski lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) je v tem zakonu uporabljen za:

– fizično osebo, ki je končni lastnik stranke, ali ki to nadzira ali kako drugače obvladuje (če je stranka pravna oseba ali drug podoben pravni subjekt) ali

– fizično osebo, v imenu katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost (če je stranka fizična oseba);

13. poslovno razmerje je vsak poslovni ali drug pogodbeni odnos, ki ga stranka sklene ali vzpostavi pri organizaciji, in je povezan z opravljanjem dejavnosti organizacije;

14. kontokorenten odnos po tem zakonu je korespondenčni odnos med domačo in tujo kreditno (oziroma drugo podobno) institucijo, ki nastane z odprtjem računa tuje kreditne oziroma druge podobne institucije pri domači kreditni instituciji (odprtje loro računa). Korespondenčni odnos je dogovor, ki ga domača kreditna institucija sklene s tujo kreditno oziroma drugo podobno institucijo, zato da lahko prek nje posluje s tujino;

15. navidezna banka je kreditna institucija oziroma druga institucija, ki opravlja istovrstne dejavnosti, ki je registrirana v državi, v kateri svoje dejavnosti ne opravlja, in ki ni povezana z nadzorovano ali drugače uravnano finančno skupino;

16. gotovina iz 38. člena tega zakona so bankovci ali kovanci, ki so v obtoku kot plačilno sredstvo;

17. gotovina iz 73. člena tega zakona ima enak pomen kakor v Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1889/2005 z dne 26. oktobra 2005 o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (UL L št. 309 z dne 25. 11. 2005, str. 9);

18. transakcijski račun ima enak pomen kakor v zakonu, ki ureja plačilni promet;

19. transakcija je vsak sprejem, izročitev, zamenjava, hramba, razpolaganje ali drugo ravnanje z denarjem ali drugim premoženjem pri zavezancu;

20. gotovinska transakcija je vsaka transakcija, pri kateri zavezanec od stranke fizično sprejme gotovino, oziroma stranki fizično izroči gotovino v posest in razpolaganje;

21. faktoring je odkup terjatev z regresom ali brez njega;

22. forfetiranje je izvozno financiranje na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom;

23. uraden osebni dokument je vsaka s fotografijo opremljena veljavna javna listina, ki jo izda pristojni državni organ države članice ali tretje države;

24. izraza organizirani trg in borza imata enak pomen kakor v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov;

25. pojem finančna institucija se v tem zakonu uporablja za organizacije iz 3., 5., 6., 7., 8., 10., 16. (a) do (i) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter za institucije držav članic, ki opravljajo istovrstne storitve kakor naštete organizacije;

26. za življenjsko zavarovanje se po tem zakonu šteje zavarovanje, ki ga kot življenjsko zavarovanje določa zakon, ki ureja zavarovalništvo;

27. osebno ime je sestavljeno iz imena in priimka, ki sta vsak zase lahko sestavljena iz več besed, ki tvorijo celoto;

28. informacija o dejavnosti stranke, ki je fizična oseba, je podatek o strankinem osebnem, poklicnem ali drugem podobnem delovanju (zaposlen oziroma zaposlena, upokojenec oziroma upokojenka, študent oziroma študentka, brezposeln oziroma brezposelna, itd.) oziroma podatek o aktivnosti stranke (na športnem, kulturno-umetniškem, znanstveno-raziskovalnem, vzgojno-izobraževalnem ali drugem sorodnem področju), ki predstavljata ustrezno podlago za sklenitev določenega poslovnega razmerja.

4. člen

(zavezanci)

(1) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se izvajajo pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij pri:

1. bankah, podružnicah bank tretjih držav in bankah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati bančne storitve v Republiki Sloveniji;

2. hranilnicah;

3. družbah, ki opravljajo določene storitve plačilnega prometa, vključno s prenosom denarja;

4. pošti;

5. družbah za upravljanje investicijskih skladov, podružnicah družb za upravljanje investicijskih skladov tretjih držav, družbah za upravljanje investicijskih skladov držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja upravljanje investicijskih skladov, izvajajo posamezne storitve ali posle upravljanja investicijskih skladov;

6. ustanoviteljih in upravljavcih vzajemnih pokojninskih skladov ter pri pokojninskih družbah;

7. borznoposredniških družbah, podružnicah borznoposredniških družb tretjih držav, borznoposredniških družbah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji v Republiki Sloveniji, in drugih osebah, ki lahko v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, oziroma zakonom, ki ureja trg finančnih instrumentov, izvajajo posamezne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji;

8. zavarovalnicah, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: poslov življenjskega zavarovanja), podružnicah zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in zavarovalnicah držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji;

9. družbah za izdajo elektronskega denarja, podružnicah družb za izdajo elektronskega denarja tretjih držav in družbah za izdajo elektronskega denarja države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji, oziroma so pooblaščene neposredno opravljati storitve izdaje elektronskega denarja v Republiki Sloveniji;

10. menjalnicah;

11. revizijskih družbah in samostojnih revizorjih;

12. koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah oziroma igralnih salonih;

13. prirediteljih, ki trajno prirejajo športne stave;

14. prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih;

15. zastavljalnicah;

16. pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:

a) dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,

b) finančnega zakupa (lizinga),

c) izdajanja in upravljanja plačilnih instrumentov (na primer kreditnih kartic in potovalnih čekov),

d) izdajanja garancij in drugih jamstev,

e) upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem,

f) oddajanja sefov,

g) posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov,

h) zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,

i) zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,

j) računovodskih storitev,

k) storitev davčnega svetovanja,

l) podjetniških ali fiduciarnih storitev,

m) prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,

n) trgovanja z umetninami,

o) organiziranja ali izvajanja dražb in

p) prometa nepremičnin

(v nadaljnjem besedilu: organizacije).

(2) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III. poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar).

(3) Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni pojem za organizacije, odvetnike, odvetniške družbe in notarje.

(4) Vlada Republike Slovenije lahko z uredbo določi pogoje, pod katerimi pravne ali fizične osebe iz prvega odstavka tega člena, ki izvajajo dejavnost samo občasno ali v omejenem obsegu in pri katerih obstaja nizko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, niso zavezane k izvajanju ukrepov po tem zakonu. Pri določitvi pogojev Vlada Republike Slovenije upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter ugotovitve urada in nadzornih organov iz 85. člena tega zakona v zvezi s tem.

II. POGLAVJE

NALOGE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJ

2.1 Splošne določbe

5. člen

(naloge in obveznosti organizacij)

(1) Zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma morajo organizacije pri opravljanju svojih dejavnosti izvajati naloge, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(2) Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:

1. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;

2. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu po določbah tega zakona;

3. imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;

4. skrb za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev oziroma delavk (v nadaljnjem besedilu: delavec) ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog po tem zakonu;

5. pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

6. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc;

7. izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah;

8. izvajanje drugih nalog in obveznosti po določbah tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

6. člen

(tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma)

(1) Tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma je tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali financiranje terorizma, oziroma da bo neko poslovno razmerje, transakcija ali produkt, posredno ali neposredno, uporabljen za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2) Organizacija mora izdelati analizo tveganja in z njo določiti oceno tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, produkta ali transakcije glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(3) Analizo tveganja iz prejšnjega odstavka organizacija pripravi v skladu s smernicami, ki jih izda pristojni nadzorni organ iz 85. člena tega zakona v skladu s svojimi pooblastili.

(4) V zvezi s 4. točko prvega odstavka 33. člena tega zakona organizacija kot stranke, za katere ocenjuje, da predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, lahko obravnava le osebe, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih s pravilnikom določi minister oziroma ministrica, pristojna za finance, (v nadaljnjem besedilu: minister). Minister pri tem upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter podatke urada in nadzornih organov v zvezi s tem.

(5) Analiza tveganja oziroma postopek določanja ocene tveganja iz drugega odstavka tega člena mora odražati specifičnost organizacije in njenega poslovanja (na primer velikost in sestavo organizacije, obseg in sestavo poslov, vrste strank, s katerimi posluje organizacija, vrste produktov, ki jih ponuja organizacija).

2.2 Pregled stranke

2.2.1 Splošne določbe

7. člen

(sestavni deli pregleda stranke)

(1) Če ta zakon ne določa drugače, pregled stranke obsega naslednje ukrepe:

1. ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov;

2. ugotavljanje dejanskega lastnika stranke;

3. pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu;

4. redno skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji.

(2) Organizacija mora opredeliti postopke izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena v svojih notranjih aktih.

8. člen

(obveznost pregleda stranke)

(1) Organizacija mora pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opraviti pregled stranke v naslednjih primerih:

1. pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko;

2. pri vsaki transakciji v vrednosti 15 000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane;

3. pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno dobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke;

4. vedno kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.

(2) Če potekajo transakcije iz 2. točke prvega odstavka tega člena na podlagi ali v okviru predhodno sklenjenega poslovnega razmerja, organizacija pri posamezni transakciji zgolj pridobi manjkajoče podatke iz drugega odstavka 21. člena.

(3) Pri transakcijah iz 2. točke prvega odstavka tega člena koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici oziroma igralnem salonu, preveri istovetnost stranke, ki transakcijo opravlja, in pridobi predpisane podatke, ko se transakcija opravi pri blagajni.

(4) Za sklenitev poslovnega razmerja se po tem zakonu šteje tudi registracija stranke za udeležbo v sistemu prirejanja iger na srečo pri prirediteljih in koncesionarjih, ki prirejajo igre na srečo po internetu ali drugih telekomunikacijskih sredstvih. Kot sklenitev poslovnega razmerja med stranko in družbo za upravljanje se po tem zakonu šteje tudi pristop stranke k pravilom upravljanja vzajemnega sklada te družbe za upravljanje. Pristop k pravilom upravljanja drugega vzajemnega sklada iste družbe za upravljanje se ne šteje za sklenitev novega poslovnega razmerja po tem zakonu.

9. člen

(pregled stranke pri sklenitvi poslovnega razmerja)

(1) Pri sklepanju poslovnega razmerja iz 1. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona mora organizacija predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona izvesti pred sklenitvijo poslovnega razmerja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organizacija ukrepa iz 1. in 2. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona izjemoma izvede tudi med sklepanjem poslovnega razmerja s stranko in sicer, če je to potrebno, da se ne prekine običajen način sklepanja poslovnih razmerij v organizaciji, in če v skladu s 6. členom tega zakona obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme organizacija iz 8. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja izvesti pregled upravičenca po zavarovalni polici tudi po sklenitvi zavarovalne pogodbe, vendar najpozneje pred ali ob izplačilu njegovih pravic iz te pogodbe oziroma v trenutku, ko ima upravičenec po zavarovalni polici namen uveljavljati svoje pravice.

10. člen

(pregled stranke pri izvajanju transakcij)

Pri izvajanju transakcij iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona mora organizacija predpisane ukrepe iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona, ob upoštevanju drugega odstavka 8. člena tega zakona, izvesti pred izvršitvijo transakcije.

11. člen

(neizpolnitev obveznosti pregleda stranke)

Organizacija, ki ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona ne more izvesti v skladu z določbami tega zakona, ne sme skleniti poslovnega razmerja ali opraviti transakcije, oziroma mora prekiniti poslovno razmerje, če je to že sklenjeno, in preučiti možnost, da v skladu s tretjim odstavkom 38. člena tega zakona uradu sporoči podatke o stranki oziroma transakciji.

12. člen

(opustitev pregleda stranke pri določenih produktih)

(1) Zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, pokojninske družbe ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo zavarovalnega zastopništva in posredništva pri prodaji zavarovalnih polic življenjskega zavarovanja, lahko opustijo pregled stranke v naslednjih primerih:

1. pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja, pri katerih posamezen obrok premije ali več obrokov premije zavarovanja skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali v primerih, ko plačilo enkratne premije zavarovanja ne presega vrednosti 2500 eurov;

2. pri sklepanju poslov pokojninskega zavarovanja pod pogojem, da gre za:

a) sklenitev takšne vrste zavarovanja, v okviru katerega zavarovalne police ni mogoče prenesti na tretjo osebo ali je uporabiti kot zavarovanje za najem kredita ali posojila, ali

b) sklenitev kolektivnega zavarovanja v okviru pokojninske ali druge podobne sheme, ki zaposlenim zagotavlja pravico do pokojnine, če se premije zavarovanja vplačujejo z odtegovanjem od plače in v okviru pravil sheme ni dovoljen prenos pravic na tretjega.

(2) Družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja iz druge države članice in podružnice tujih družb za izdajo elektronskega denarja lahko opustijo pregled stranke v naslednjih primerih:

1. pri izdaji elektronskega denarja, če enkratni znesek vplačila, opravljenega za izdajo tega denarja, na elektronskem nosilcu podatkov, na katerega podatkov ni mogoče ponovno naložiti, ne preseže vrednosti 150 eurov;

2. pri izdaji elektronskega denarja in poslovanju z njim, če skupni znesek za izdajo tega denarja opravljenih vplačil, shranjen na elektronskem nosilcu podatkov, na katerega je mogoče podatke ponovno naložiti, v tekočem koledarskem letu ne preseže vrednosti 2500 eurov, razen če imetnik elektronskega denarja v istem koledarskem letu unovči znesek 1000 eurov ali več.

(3) Minister, pristojen za finance, lahko s pravilnikom določi, da organizaciji ni treba opraviti pregleda stranke tudi v zvezi z drugimi produkti ali z njimi povezami transakcijami, ki predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma. Minister pri določitvi vrste produktov in z njimi povezanih transakcij, v zvezi s katerimi ni treba opraviti pregleda stranke, upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter podatke urada in nadzornih organov iz 85. člena tega zakona v zvezi s tem.

(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena opustitev pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

2.2.2 Izvajanje ukrepov pregleda stranke

2.2.2.1 Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke

13. člen

(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost)

(1) Organizacija za stranko, ki je:

1. fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik oziroma zastopnica (v nadaljnjem besedilu; zastopnik),

2. samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali

3. posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,

ugotovi in preveri njeno istovetnost ter pridobi podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njeni osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka, oziroma neposredno od stranke.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organizacija pod pogoji, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za finance, ugotovi in preveri istovetnost stranke, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, tudi na podlagi:

1. kvalificiranega digitalnega potrdila stranke, ki ga izda registrirani overitelj s sedežem v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis;

2. kvalificiranega digitalnega potrdila stranke, ki ga izda registrirani overitelj s sedežem v drugi državi članici Evropske unije ali tretji državi pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis, če obstajajo za to tehnološke možnosti.

(3) Organizacija v okviru ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke na podlagi drugega odstavka tega člena dobi zahtevane podatke o stranki iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona iz kvalificiranega digitalnega potrdila. Podatki, ki jih iz tega potrdila ni mogoče dobiti, se pridobijo iz kopije uradnega osebnega dokumenta, ki jo stranka pošlje organizaciji v papirnati ali digitalni obliki. Če na opisani način ni mogoče pridobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od stranke.

(4) Registrirani overitelj iz drugega odstavka tega člena, ki je stranki izdal kvalificirano digitalno potrdilo, mora organizaciji na njeno zahtevo brez odlašanja predložiti podatke o načinu, s katerim je ugotovil in preveril istovetnost stranke, ki je imetnik potrdila. Pridobljene podatke organizacija hrani skladno z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(5) Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila ni dovoljena:

1. pri odpiranju računa pri organizacijah iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, razen pri odpiranju začasnega depozitnega računa za vplačilo ustanovitvenega kapitala; ali

2. če obstaja sum, da je bilo kvalificirano digitalno potrdilo zlorabljeno, oziroma če organizacija ugotovi, da so se spremenile okoliščine, ki bistveno vplivajo na veljavnost potrdila, tega pa overitelj, ki ga je izdal, še ni preklical.

(6) Če je stranka samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, organizacija pridobi podatke iz 5. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona ob smiselni uporabi 14. člena tega zakona.

(7) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke po tem členu podvomi o resničnosti pridobljenih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora zahtevati tudi pisno izjavo stranke.

(8) Če organizacija pri sklepanju poslovnega razmerja ugotovi in preveri istovetnost stranke na podlagi drugega odstavka tega člena, mora ravnati v skladu s tretjim odstavkom 32. člena tega zakona.

14. člen

(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pravne osebe)

(1) Organizacija za stranko, ki je pravna oseba, ugotovi in preveri istovetnost stranke ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki jo organizaciji v imenu pravne osebe predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec.

(2) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka ob predložitvi organizaciji ne sme biti starejša od treh mesecev.

(3) Organizacija lahko ugotovi in preveri istovetnost pravne osebe ter pridobi podatke iz 1. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Na izpisu iz registra, v katerega je bil opravljen vpogled, organizacija z zaznamkom navede datum in čas vpogleda ter osebno ime tistega, ki je vpogled opravil. Izpis iz registra organizacija hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(4) Druge podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, razen podatka o dejanskem lastniku, organizacija pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo. Če iz teh listin in dokumentacije ni mogoče dobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 83. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen o dejanskem lastniku, pridobijo neposredno od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

(5) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pravne osebe podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin in druge poslovne dokumentacije, iz katerih so bili podatki pridobljeni, mora od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahtevati tudi njegovo pisno izjavo.

(6) Organizacija mora pri preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prvega in tretjega odstavka tega člena predhodno preveriti naravo registra, iz katerega bo pridobila podatke za preverjanje istovetnosti.

(7) Če je stranka tuja pravna oseba, ki opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji prek svoje podružnice, organizacija ugotovi in preveri istovetnost tuje pravne osebe in njene podružnice.

15. člen

(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti zakonitega zastopnika pravne osebe)

(1) Organizacija ugotovi in preveri istovetnost zakonitega zastopnika ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument zakonitega zastopnika v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži zakoniti zastopnik.

(2) Organizacija lahko ugotovi in preveri istovetnost zakonitega zastopnika pravne osebe tudi na drug način, če tako s pravilnikom določi minister, pristojen za finance.

(3) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti zakonitega zastopnika podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora zahtevati tudi njegovo pisno izjavo.

16. člen

(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pooblaščenca)

(1) Če sklepa poslovno razmerje v imenu pravne osebe namesto zakonitega zastopnika njegov pooblaščenec, organizacija ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument pooblaščenca v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge javne listine, ki jo predloži pooblaščenec, oziroma neposredno od njega. Podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o zakonitem zastopniku, v imenu katerega nastopa pooblaščenec, pridobi organizacija iz overjenega pisnega pooblastila, ki ga izda zakoniti zastopnik.

(2) Če izvaja transakcije iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona v imenu stranke njen pooblaščenec, organizacija ugotovi in preveri istovetnost pooblaščenca ter pridobi zahtevane podatke iz 3. točke prvega odstavka 83. člena tako, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena. Podatke iz 4. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o stranki, ki je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, v imenu katere oziroma katerega nastopa pooblaščenec, pridobi organizacija iz pisnega pooblastila stranke.

(3) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti pooblaščenca podvomi o resničnosti prejetih podatkov, mora od njega zahtevati tudi pisno izjavo.

17. člen

(ugotavljanje in preverjanje istovetnosti drugih oseb civilnega prava)

(1) Če je stranka organizacije oseba civilnega prava iz 9. točke 3. člena tega zakona, ki ni fizična ali pravna oseba, mora organizacija:

1. ugotoviti in preveriti istovetnost osebe, pooblaščene za zastopanje (v nadaljnjem besedilu: zastopnik);

2. pridobiti overjeno pisno pooblastilo za zastopanje;

3. pridobiti podatke iz 2. in 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(2) Organizacija ugotovi in preveri istovetnost zastopnika iz prvega odstavka tega člena in pridobi podatke iz 2. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument zastopnika v njegovi osebni navzočnosti. Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži zastopnik, oziroma neposredno od njega.

(3) Organizacija podatke iz 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o vsaki fizični osebi, ki je član osebe civilnega prava iz prvega odstavka tega člena, pridobi iz overjenega pisnega pooblastila za zastopanje, ki ga organizaciji predloži zastopnik. Če iz tega pooblastila ni mogoče dobiti vseh podatkov iz 16. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona, se manjkajoči podatki pridobijo neposredno od zastopnika.

(4) Če organizacija pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti osebe iz prvega odstavka tega člena podvomi o resničnosti prejetih podatkov ali verodostojnosti listin, iz katerih so bili podatki zajeti, lahko pred sklenitvijo poslovnega razmerja ali izvedbo transakcije zahteva tudi pisno izjavo zastopnika.

18. člen

(posebni primeri ugotavljanja in preverjanja istovetnosti stranke)

(1) Ob upoštevanju 8. člena tega zakona mora biti istovetnost stranke ugotovljena oziroma preverjena tudi v naslednjih primerih:

1. ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon;

2. ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu.

(2) Pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti stranke na podlagi prvega odstavka tega člena koncesionar, ki prireja posebne igre na srečo v igralnici ali igralnem salonu, ali organizacija, ki opravlja dejavnost hrambe v sefih, pridobi podatke iz 6. in 8. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(3) Določbe tega člena v zvezi z obveznostjo preverjanja istovetnosti stranke pri pristopu k sefu se nanašajo na vsako fizično osebo, ki dejansko pristopi k sefu, ne glede na to, ali je ta oseba sama stranka pogodbe o sefu ali zgolj zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec takšne osebe.

2.2.2.2 Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke

(1) Po tem zakonu se kot dejanski lastnik gospodarskega subjekta šteje:

a) vsaka fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik več kakor 25% poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z več kakor 25% deležem, ali ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev pravne osebe;

b) vsaka fizična oseba, ki pravni osebi posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva, in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve uprave ali drugega poslovodnega organa pravne osebe pri odločanju o financiranju in poslovanju.

(2) Kot dejanski lastnik drugih pravnih oseb, kot so na primer ustanove, ali podobnih pravnih subjektov tujega prava, ki sprejemajo, upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen, se v tem zakonu šteje:

a) vsaka fizična oseba, ki je prejemnik več kakor 25% koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bili bodoči upravičenci že določeni ali so določljivi;

b) oseba ali skupina oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi pravne osebe oziroma podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti;

c) vsaka fizična oseba, ki posredno ali neposredno obvladuje več kakor 25% premoženja pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.

20. člen

(ugotavljanje dejanskega lastnika pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava)

(1) Organizacija ugotovi dejanskega lastnika pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava tako, da pridobi podatke iz 15. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(2) Podatke iz prvega odstavka tega člena organizacija pridobi z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Lahko jih pridobi tudi z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Pri tem organizacija upošteva tretji in peti odstavek 14. člena tega zakona.

(3) Če iz sodnega ali drugega javnega registra ni mogoče dobiti vseh podatkov o dejanskem lastniku stranke, organizacija pridobi manjkajoče podatke z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo, ki ji jih predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti na način, opisan v tem členu, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca.

(4) Organizacija mora pridobiti podatke o končnih dejanskih lastnikih pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava. Glede na tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je izpostavljena pri poslovanju s takšno stranko, organizacija pridobljene podatke preveri v taki meri, da pozna lastniško in nadzorno sestavo stranke ter je prepričana, da ve, kdo so dejanski lastniki stranke.

2.2.2.3 Pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije in drugih podatkov po tem zakonu

21. člen

(nabor podatkov)

(1) Organizacija v okviru pregleda stranke iz 1. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 4., 5., 7., 8. in 15. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(2) Organizacija v okviru pregleda stranke iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 9., 10., 11., 12. in 15. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona.

(3) Organizacija v okviru pregleda stranke iz 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona.

2.2.2.4 Spremljanje poslovnih aktivnosti

22. člen

(skrbno spremljanje poslovnih aktivnosti)

(1) Organizacija mora skrbno spremljati poslovne aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri njej, s čimer se zagotovi poznavanje stranke, vključno z izvorom sredstev, s katerimi ta posluje. Spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji, vključuje:

– preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji;

– spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja;

– preverjanje in posodabljanje pridobljenih listin in podatkov o stranki, vključno z izvajanjem ponovnega letnega pregleda stranke v primerih, ki jih določa 23. člen tega zakona.

(2) Organizacija mora zagotoviti, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko. To tveganje organizacija določi na podlagi 6. člena tega zakona.

(1) Če tuja pravna oseba pri organizaciji izvaja transakcije iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, mora organizacija poleg izvajanja nalog iz 22. člena tega zakona redno najmanj enkrat na leto, najpozneje pa po preteku enega leta od zadnjega pregleda stranke, opraviti ponovni letni pregled tuje pravne osebe.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora organizacija ponovni pregled opraviti tudi, če je stranka, ki opravlja transakcije iz prvega odstavka 8. člena tega zakona, pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je v več kakor 25% lasti:

1. tuje pravne osebe, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana;

2. fiduciarne ali druge podobne družbe tujega prava z neznanimi oziroma prikritimi lastniki ali upravljavci.

(3) Ponovni letni pregled stranke iz prvega in drugega odstavka tega člena obsega:

1. pridobitev oziroma preverjanje podatkov o firmi, naslovu in sedežu pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena;

2. pridobitev podatkov o osebnem imenu in stalnem ali začasnem prebivališču zakonitega zastopnika pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena;

3. pridobitev podatkov o dejanskem lastniku pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena;

4. pridobitev novega pooblastila iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.

(4) Če opravlja transakcije iz prvega odstavka 8. člena tega zakona v imenu in za račun tuje pravne osebe njena podružnica, organizacija pri ponovnem letnem pregledu tuje pravne osebe poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena pridobi tudi:

1. podatke o naslovu in sedežu podružnice tuje pravne osebe;

2. podatke o osebnem imenu in stalnem prebivališču zakonitega zastopnika podružnice tuje pravne osebe.

(5) Organizacija pridobi podatke iz 1., 2. in 3. točke tretjega odstavka tega člena z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev, oziroma z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register. Če na opisani način ni mogoče dobiti vseh zahtevanih podatkov, pridobi organizacija manjkajoče podatke iz originalnih ali overjenih listin in druge poslovne dokumentacije, ki ji jih posreduje pravna oseba iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti na predpisani način, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika pravne osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena.

(6) Organizacija ne sme izvesti transakcij, če ne opravi ali ne more opraviti ponovnega letnega pregleda stranke v skladu s tem členom.

(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena ponovni letni pregled tuje pravne osebe ni potreben, če je tuja pravna oseba organizacija iz prvega odstavka 33. člena.

2.2.3 Pregled stranke preko tretjih oseb

24. člen

(prepustitev pregleda stranke tretji osebi)

(1) Organizacija lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, izvajanje ukrepov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona pri sklepanju poslovnega razmerja zaupa tretji osebi.

(2) Organizacija mora predhodno preveriti, ali tretja oseba, ki ji bo zaupala izvedbo pregleda stranke, izpolnjuje vse pogoje, predpisane v tem zakonu.

(3) Pregleda stranke, ki ga je za organizacijo opravila tretja oseba, organizacija ne sme sprejeti za ustreznega, če je tretja oseba v okviru tega pregleda istovetnost stranke ugotovila in preverila brez njene navzočnosti.

(4) Organizacija, ki zaupa pregled stranke tretji osebi, se s tem ne razbremeni odgovornosti za pravilno izvedbo pregleda stranke po tem zakonu.

25. člen

(tretje osebe)

(1) Tretja oseba iz prvega odstavka 24. člena tega zakona je lahko samo:

1. organizacija iz 1., 2., 4., 5., 6., 7. ali 8. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona;

2. banka države članice ali podružnica slovenske banke v državi članici;

3. družba za upravljanje investicijskih skladov države članice ali podružnica slovenske družbe za upravljanje investicijskih skladov v državi članici;

4. ustanovitelj ali upravljavec vzajemnih pokojninskih skladov države članice ali pokojninska družba države članice;

5. borznoposredniška družba države članice ali podružnica slovenske borznoposredniške družbe v državi članici;

6. zavarovalnica države članice ali podružnica slovenske zavarovalnice v državi članici;

7. podružnica ali hčerinska banka banke države članice v tretji državi, podružnica ali hčerinska družba družbe za upravljanje investicijskih skladov države članice v tretji državi, podružnica ali hčerinska družba borznoposredniške družbe države članice v tretji državi ali podružnica ali hčerinska zavarovalnica zavarovalnice države članice v tretji državi;

8. druga oseba, ki izpolnjuje pogoje, ki jih s pravilnikom določi minister, pristojen za finance. Minister pri tem med drugim upošteva tehnična merila, ki jih v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, podatke pristojnih mednarodnih organizacij in podatke urada.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se kot tretja oseba šteje tudi notar s sedežem v državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka tega člena.

(3) Ne glede na druge določbe tega člena kot tretja oseba v nobenem primeru ne more nastopati navidezna banka ali druga podobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti v državi, v kateri je registrirana.

(4) Med tretje osebe iz prvega odstavka 24. člena tega zakona ne sodijo zunanji izvajalci in zastopniki organizacij.

(5) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom določi seznam enakovrednih tretjih držav, ki predpisujejo in upoštevajo standarde glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kakor so opredeljeni v direktivi 2005/60/ES, pri čemer upošteva tudi akt, ki ga v skladu s 40. členom direktive 2005/60/ES sprejme Evropska komisija, ter podatke pristojnih mednarodnih organizacij in urada.

26. člen

(izjeme v zvezi s strankami)

Ne glede na prvi odstavek 24. člena tega zakona organizacija ne more zaupati izvedbe pregleda stranke tretji osebi, kadar je stranka;

1. tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana;

2. fiduciarna ali druga podobna družba tujega prava z neznanimi oziroma prikritimi lastniki ali upravljavci.

27. člen

(pridobivanje podatkov in dokumentacije od tretje osebe)

(1) Tretja oseba, ki v skladu z določbami tega zakona namesto organizacije opravi pregled stranke, je dolžna organizaciji nemudoma predložiti pridobljene podatke o stranki, ki jih organizacija potrebuje za sklenitev poslovnega razmerja po tem zakonu.

(2) Tretja oseba mora organizaciji na njeno zahtevo brez odlašanja predložiti tudi kopije listin in druge dokumentacije, na podlagi katerih je opravila pregled stranke in pridobila zahtevane podatke o stranki. Pridobljene kopije listin in dokumentacije organizacija hrani v skladu z določbami tega zakona o varstvu in hrambi podatkov.

(3) Če je pregled stranke namesto organizacije opravila tretja oseba iz 2. do vključno 8. točke prvega odstavka 25. člena tega zakona, lahko organizacija kot ustrezne sprejme tudi dokumentacijo ali podatke, ki so bili osnova za pregled stranke v zadevni državi, čeprav so drugačni, kakor so predpisani s tem zakonom.

(4) Če organizacija presodi, da obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti opravljenega pregleda stranke oziroma identifikacijske dokumentacije ali o resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, od tretje osebe nemudoma zahteva, da ji predloži pisno izjavo o verodostojnosti opravljenega pregleda stranke in resničnosti pridobljenih podatkov o stranki.

(5) Organizacija ne sme skleniti poslovnega razmerja, če:

1. je pregled stranke opravila oseba, ki ni tretja oseba v skladu s 25. členom tega zakona;

2. če je tretja oseba, ki ji je organizacija zaupala pregled stranke, ugotovila in preverila istovetnost stranke brez njene navzočnosti;

3. od tretje osebe, ki je opravila pregled stranke, predhodno ni dobila podatkov iz prvega odstavka tega člena;

4. od tretje osebe, ki je opravila pregled stranke, predhodno ni dobila kopije identifikacijskih listin in druge dokumentacije o stranki;

5. obstaja utemeljen dvom o verodostojnosti izvedenega pregleda stranke ali resničnosti pridobljenih podatkov o stranki, organizacija pa kljub zahtevi pri tretji osebi ni dobila pisne izjave iz četrtega odstavka tega člena.

(6) Če je tretja oseba, ki je namesto organizacije opravila pregled stranke, organizacija iz 1., 2., 4., 5., 6., 7. ali 8. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona, je tudi sama odgovorna za izpolnjevanje obveznosti po tem zakonu, vključno z obveznostjo prijave transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ter hrambo podatkov in dokumentacije.

2.2.4 Posebni obliki pregleda stranke

28. člen

(splošno)

Pregled stranke se opravi v skladu s prvim odstavkom 7. člena tega zakona, v nekaterih primerih, ki jih določa ta zakon, pa se zahtevajo posebno strogi ukrepi, ali se omogočajo poenostavljeni ukrepi za poznavanje in preverjanje strank. Posebni obliki pregleda stranke sta:

1. poglobljeni pregled stranke;

2. poenostavljeni pregled stranke.

2.2.4.1 Poglobljeni pregled stranke

29. člen

(splošno)

(1) Poglobljeni pregled stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena tega zakona vključuje dodatne ukrepe, ki jih ta zakon določa za naslednje primere:

1. sklepanje kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi;

2. sklepanje poslovnega razmerja ali izvajanje transakcije iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona s stranko, ki je politično izpostavljena oseba iz 31. člena tega zakona;

3. kadar v okviru pregleda stranke ta ni osebno navzoča pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti.

(2) Organizacija mora poglobljeni pregled stranke opraviti v vseh primerih iz prvega odstavka tega člena. Poleg tega mora organizacija smiselno uporabiti ukrep ali ukrepe poglobljenega pregleda stranke iz 30., 31. ali 32. člena tega zakona tudi v drugih primerih, ko v skladu s 6. členom tega zakona oceni, da zaradi narave poslovnega razmerja, oblike ali načina izvedbe transakcije, poslovnega profila stranke oziroma drugih okoliščin, povezanih s stranko, obstaja ali bi lahko obstajalo veliko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

30. člen

(kontokorentna bančna razmerja s kreditnimi institucijami tretjih držav)

(1) Pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, organizacija v okviru poglobljenega pregleda stranke izvede ukrepe iz prvega odstavka 7. člena tega zakona ter dodatno pridobi naslednje podatke, informacije in dokumentacijo:

1. datum izdaje in čas veljavnosti dovoljenja za opravljanje bančnih storitev ter naziv in sedež pristojnega organa tretje države, ki je dovoljenje izdal;

2. opis izvajanja internih postopkov, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti postopkov pregleda stranke, ugotavljanja dejanskih lastnikov, sporočanja podatkov o sumljivih transakcijah in strankah pristojnim organom, vodenja evidenc, notranje kontrole in drugih postopkov, ki jih je banka oziroma druga podobna kreditna institucija sprejela v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja ter financiranjem terorizma;

3. opis sistemske ureditve na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma, ki velja v tretji državi, v kateri ima sedež oziroma je registrirana banka oziroma druga podobna kreditna institucija;

4. pisno izjavo, da banka oziroma druga podobna kreditna institucija ne posluje kot navidezna banka;

5. pisno izjavo, da banka oziroma druga podobna kreditna institucija nima vzpostavljenih oziroma ne sklepa poslovnih razmerij ali izvaja transakcij z navideznimi bankami;

6. pisno izjavo, da je banka ali druga podobna kreditna institucija v državi, v kateri ima sedež oziroma je registrirana, pod upravnim nadzorom ter je v skladu z zakonodajo te države zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(2) Delavec organizacije, ki sklepa kontokorentno razmerje iz prvega odstavka tega člena in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke, mora pred to sklenitvijo pridobiti pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe v organizaciji.

(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena organizacija dobi z vpogledom v javne ali druge dostopne evidence podatkov oziroma z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo, ki jih ji pošlje banka ali druga podobna kreditna institucija s sedežem v tretji državi.

(4) Organizacija ne sme skleniti ali nadaljevati kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, če:

1. predhodno ni pridobila podatkov iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena;

2. delavec organizacije za sklenitev kontokorentnega razmerja predhodno ni pridobil pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe v organizaciji;

3. banka ali druga podobna kreditna institucija s sedežem v tretji državi nima vzpostavljenega sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ali v skladu z zakonodajo tretje države, v kateri ima sedež oziroma je registrirana, ni zavezana k upoštevanju zakonskih in drugih ustreznih predpisov glede odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

4. banka ali druga podobna kreditna institucija s sedežem v tretji državi posluje kot navidezna banka oziroma sklepa korespondenčna ali druga poslovna razmerja in opravlja transakcije z navideznimi bankami.

31. člen

(tuje politično izpostavljene osebe)

(1) Organizacija mora vzpostaviti ustrezen postopek, s katerim ugotavlja, ali je stranka tuja politično izpostavljena oseba. Ta postopek določi v svojem notranjem aktu ob upoštevanju smernic pristojnega nadzornega organa iz 85. člena tega zakona.

(2) Tuja politično izpostavljena oseba iz prvega odstavka tega člena je vsaka fizična oseba, ki deluje, ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju ter ima stalno prebivališče v drugi državi članici ali tretji državi, oziroma deluje, ali je v zadnjem letu delovala na vidnem javnem položaju v drugi državi članici ali tretji državi, vključno z njenimi ožjimi družinskimi člani in ožjimi sodelavci.

(3) Fizične osebe, ki delujejo, ali so delovale na vidnem javnem položaju, so:

a) voditelji oziroma voditeljice držav, predsedniki oziroma predsednice vlad, ministri in njihovi namestniki oziroma pomočniki;

b) izvoljeni predstavniki zakonodajnih teles;

c) člani oziroma članice vrhovnih in ustavnih sodišč ter drugih sodnih organov na visoki ravni, zoper odločitve katerih, razen v izjemnih primerih, ni mogoče uporabiti rednih ali izrednih pravnih sredstev;

d) člani oziroma članice računskih sodišč in svetov centralnih bank;

e) veleposlaniki oziroma veleposlanice, odpravniki oziroma odpravnice poslov in visoki častniki oziroma častnice oboroženih sil;

f) člani oziroma članice upravnih ali nadzornih organov podjetij, ki so v večinski lasti države.

(4) Ožji družinski člani osebe iz drugega odstavka tega člena so zakonec ali zunajzakonski partner, starši, bratje in sestre ter otroci in njihovi zakonci ali zunajzakonski partnerji.

(5) Ožji sodelavec osebe iz drugega odstavka tega člena je vsaka fizična oseba, ki ima skupni dobiček iz premoženja ali sklenjenega poslovnega razmerja, ali ima katere koli druge tesne poslovne stike.

(6) Če je stranka, ki sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcijo, oziroma če je stranka, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravlja transakcija, tuja politično izpostavljena oseba, organizacija v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sprejme še naslednje:

1. pridobi podatke o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, in sicer iz listin in druge dokumentacije, ki jih organizaciji predloži stranka. Če teh podatkov ni mogoče dobiti na opisani način, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave stranke.

2. delavec organizacije, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko, ki je tuja politično izpostavljena oseba, pred njegovo sklenitvijo obvezno pridobi pisno odobritev nadrejene odgovorne osebe.

3. po sklenitvi poslovnega razmerja s posebno skrbnostjo spremlja transakcije in druge poslovne aktivnosti, ki jih pri organizaciji izvaja tuja politično izpostavljena oseba.

32. člen

(nenavzočnost stranke pri ugotavljanju in preverjanju istovetnosti)

(1) Če stranka ob ugotavljanju in preverjanju istovetnosti ni osebno navzoča pri organizaciji, mora ta v okviru poglobljenega pregleda stranke poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sprejeti enega ali več dodatnih ukrepov iz drugega odstavka tega člena.

(2) Organizacija večje tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, ki nastane zaradi nenavzočnosti stranke, nadomesti:

1. s pridobivanjem dodatnih listin, podatkov ali informacij, na podlagi katerih preverja istovetnost stranke;

2. z dodatnim preverjanjem predloženih listin ali dodatno potrditvijo s strani finančne institucije iz 25. točke 3. člena tega zakona;

3. z izvajanjem ukrepa iz tretjega odstavka tega člena in drugih ukrepov, ki jih določi pristojni nadzorni organ iz 85. člena tega zakona.

(3) Sklenitev poslovnega razmerja brez navzočnosti stranke v skladu z drugim odstavkom 13. člena tega zakona je dovoljena le, če organizacija sprejme ukrep, s katerim zagotovi, da se pred izvajanjem nadaljnjih transakcij stranke pri organizaciji prvo plačilo stranke opravi v breme računa, ki ga stranka v svojem imenu ali strankin zakoniti zastopnik v svojem imenu ali v imenu stranke odpre, ali ima odprtega pri kreditni instituciji.

2.2.4.2 Poenostavljeni pregled stranke

33. člen

(splošno)

(1) Ne glede na določbo 7. člena tega zakona lahko organizacija v primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona, razen če v zvezi s stranko ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, opravi poenostavljeni pregled stranke, če je ta:

1. organizacija iz 1., 2., 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ali druga istovrstna institucija, pod pogojem, da ima sedež v državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka 25. člena tega zakona;

2. državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti, javna agencija, javni sklad, javni zavod ali zbornica;

3. družba, katere vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v eni ali več državah članicah v skladu z zakonodajo Skupnosti, oziroma družba s sedežem v tretji državi, katere vrednostnimi papirji so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu v državi članici ali tej tretji državi, pod pogojem, da v tej tretji državi veljajo zahteve po razkritju podatkov v skladu z zakonodajo Skupnosti;

4. oseba iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona, v zvezi s katero obstaja neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena organizacija, če sklepa kontokorentno razmerje z banko ali drugo podobno kreditno institucijo s sedežem v tretji državi, ravna v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona.

(3) Ne glede na določbo 7. člena tega zakona revizijska družba ali samostojni revizor pri sklenitvi poslovnega razmerja obveznega revidiranja letnih računovodskih izkazov pravne osebe, ki izhaja iz zakona, ki ureja njeno delovanje, lahko opravi poenostavljeni pregled stranke, razen če v zvezi s stranko ali okoliščinami revidiranja obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

34. člen

(pridobivanje in preverjanje podatkov o stranki)

(1) Ne glede na prvi odstavek 7. člena tega zakona poenostavljen pregled stranke iz prvega odstavka 33. člena tega zakona obsega zgolj pridobitev nekaterih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji.

(2) Organizacija mora v okviru poenostavljenega pregleda stranke pridobiti naslednje podatke:

1. pri sklepanju poslovnega razmerja:

– firmo, naslov in sedež pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje oziroma pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje,

– osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo sklene poslovno razmerje,

– namen in predvideno naravo poslovnega razmerja ter datum sklenitve poslovnega razmerja;

2. pri izvajanju transakcije iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona:

– firmo, naslov in sedež pravne osebe, za katero se opravi transakcija,

– osebno ime zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo opravi transakcijo,

– datum in čas izvedbe transakcije,

– znesek transakcije in valuto, v kateri se opravi transakcija, ter način izvedbe transakcije,

– namen transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firmo in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena.

(3) Organizacija pridobi podatke iz drugega odstavka tega člena z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki jo organizaciji posreduje stranka, oziroma z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register.

(4) Če vseh zahtevanih podatkov ni mogoče dobiti na način, določen v tretjem odstavku tega člena, organizacija pridobi manjkajoče podatke iz originalnih ali overjenih listin in druge poslovne dokumentacije, ki ji jih posreduje stranka. Če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti niti na ta način, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.

(5) Dokumentacija iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ob predložitvi organizaciji ne sme biti starejša od treh mesecev.

2.2.5 Omejitve pri poslovanju s strankami

35. člen

(prepoved uporabe anonimnih produktov)

Organizacija strankam ne sme odpirati, izdajati ali zanje voditi anonimnih računov, hranilnih knjižic na geslo ali prinositelja oziroma drugih produktov, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje identitete stranke.

36. člen

(prepoved poslovanja z navideznimi bankami)

Organizacija ne sme sklepati ali nadaljevati korespondenčnih ali kontokorentnih odnosov z banko, ki posluje, ali bi lahko poslovala kot navidezna banka, ali drugo podobno kreditno institucijo, za katero je znano, da dovoljuje uporabo svojih računov navideznim bankam.

37. člen

(omejitev gotovinskega poslovanja)

(1) Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga v Republiki Sloveniji, od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 15 000 eurov. Med osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, se štejejo pravne in fizične osebe, ki organizirajo ali izvajajo dražbe, trgujejo z umetninami, se ukvarjajo s prometom plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz teh, ter druge pravne in fizične osebe, ki pri prodaji blaga sprejemajo plačila v gotovini.

(2) Omejitev sprejemanja gotovinskih plačil iz prejšnjega odstavka velja tudi, če se plačilo za prodano blago opravi v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 15 000 eurov.

(3) Osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, plačilo iz prvega in drugega odstavka tega člena od stranke ali tretje osebe sprejmejo na svoj transakcijski račun, če ni z drugim zakonom določeno drugače.

2.3 Sporočanje

38. člen

(obveznost sporočanja in roki)

(1) Organizacija mora sporočiti uradu podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 83. člena tega zakona o vsaki transakciji, ki se izvaja v gotovini in presega vrednost 30 000 eurov, in sicer takoj, ko je opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.

(2) Obveznost sporočanja gotovinskih transakcij iz prvega odstavka tega člena ne velja za revizijske družbe, samostojne revizorje ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja.

(3) Ne glede na določbi prejšnjih odstavkov tega člena mora organizacija sporočiti uradu podatke iz prvega odstavka 83. člena tega zakona vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, in sicer še pred izvedbo transakcije, in v sporočilu navesti rok, v katerem naj bi se ta opravila. Takšno sporočilo se lahko da tudi po telefonu, vendar mora biti uradu poslano tudi v pisni obliki najpozneje naslednji delovni dan.

(4) Obveznost sporočanja transakcij iz prejšnjega odstavka velja tudi za nameravano transakcijo, ne glede na to, ali je bila pozneje opravljena ali ne.

(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena revizijske družbe, samostojni revizorji ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, v vseh primerih, ko stranka pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, to sporočijo uradu takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je stranka pri njih iskala nasvet.

(6) Če organizacija v primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena zaradi narave transakcije, ali ker ta sploh ni bila opravljena, ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po opisanem postopku, mora uradu sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma takoj po zaznavi razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. V sporočilu mora obrazložiti razloge, zaradi katerih ni ravnala po opisanem postopku.

(7) Podatke iz prvega, tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena organizacija predloži uradu na način, ki ga s pravilnikom predpiše minister, pristojen za finance.

(8) Minister, pristojen za finance, s pravilnikom določi pogoje, pod katerimi organizaciji za nekatere stranke uradu ni treba sporočiti podatkov o transakcijah iz prvega odstavka tega člena.

2.4 Izvajanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah

39. člen

(obveznost izvajanja ukrepov v tretjih državah)

(1) Organizacija mora zagotoviti, da se ukrepi odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, v enakem obsegu izvajajo tudi v njenih podružnicah in hčerinskih družbah v njeni večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, razen če to ni v izrecnem nasprotju z zakonodajo tretje države.

(2) Če zakonodaja tretje države ne dopušča izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ali financiranja terorizma v enakem obsegu, v kakršnem so predpisani v tem zakonu, mora organizacija o tem nemudoma obvestiti urad ter sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(3) Organizacije seznanjajo svoje podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, z internimi postopki, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zlasti glede pregleda strank, sporočanja podatkov, vodenja evidenc, notranje kontrole in drugih pomembnih okoliščin, povezanih z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja ali financiranja terorizma.

2.5 Pooblaščenec, izobraževanje in notranja kontrola

2.5.1 Pooblaščenec

40. člen

(določitev pooblaščenca in njegovega namestnika)

(1) Organizacije morajo za posamezne naloge odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki so določene v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi, imenovati pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena organizacijam, ki imajo zaposlene manj kakor štiri delavce, ni treba določiti pooblaščenca in izvajati notranje kontrole po tem zakonu.

41. člen

(pogoji za pooblaščenca)

(1) Organizacija mora zagotoviti, da delo pooblaščenca iz 40. člena tega zakona lahko opravlja izključno oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1. da je zaposlena na delovnem mestu, ki je v organizaciji sistemizirano na tako visokem položaju, da osebi omogoča hitro, kakovostno in pravočasno izvajanje nalog, predpisanih v tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi;

2. da ni bila pravnomočno obsojena ali ni v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od teh kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti in kazen še ni bila izbrisana;

3. da je ustrezno strokovno usposobljena za naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za opravljanje funkcije pooblaščenca;

4. da dobro pozna naravo poslovanja organizacije na področjih, ki so izpostavljena tveganju za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(2) Namestnik pooblaščenca mora izpolnjevati pogoje iz druge, tretje in četrte točke prvega odstavka tega člena.

42. člen

(dolžnosti pooblaščenca in namestnika pooblaščenca)

(1) Pooblaščenec iz 40. člena tega zakona opravlja zlasti naslednje naloge:

1. skrbi za vzpostavitev, delovanje in razvoj sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v organizaciji;

2. skrbi za pravilno in pravočasno sporočanje podatkov uradu v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

3. sodeluje pri pripravi in spremembah operativnih postopkov ter pri pripravi določb notranjih aktov v organizaciji, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma;

4. sodeluje pri izdelavi smernic za opravljanje kontrole v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma;

5. spremlja in koordinira dejavnosti organizacije na področju odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma;

6. sodeluje pri vzpostavitvi in razvoju informacijske podpore za izvajanje dejavnosti v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma v organizaciji;

7. upravi ali drugemu poslovodnemu organu organizacije daje pobude in predloge za izboljšanje sistema odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v organizaciji,

8. sodeluje pri pripravi programov strokovnega usposabljanja in izobraževanja zaposlenih v organizaciji na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(2) Namestnik nadomešča pooblaščenca med njegovo odsotnostjo v celotnem obsegu nalog iz prvega odstavka tega člena in opravlja druge naloge po tem zakonu, če je tako določeno z notranjim aktom organizacije.

(1) Organizacija mora za izvajanje nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu pooblaščencu:

1. zagotoviti neomejen dostop do vseh podatkov, informacij in dokumentacije, ki so potrebni za izvajanje teh nalog;

2. priskrbeti ustrezna pooblastila za učinkovito izvajanje nalog iz prvega odstavka 42. člena tega zakona;

3. izpolniti ustrezne kadrovske, materialne in druge pogoje dela;

4. ponuditi primerne prostorske in tehnične zmogljivosti, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo varnosti tajnih podatkov in informacij, s katerimi razpolaga pooblaščenec na podlagi tega zakona;

5. zagotoviti ustrezno informacijsko-tehnično podporo, ki omogoča stalno in varno spremljanje dejavnosti na tem področju;

6. zagotavljati redno strokovno usposabljanje v zvezi z odkrivanjem in preprečevanjem pranja denarja in financiranjem terorizma; in

7. priskrbeti nadomeščanje med njegovo odsotnostjo.

(2) Notranje organizacijske enote, vključno z upravo ali drugim poslovodnim organom v organizaciji, morajo pooblaščencu zagotoviti pomoč in podporo pri opravljanju nalog po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, ter ga tekoče obveščati o vseh dejstvih, ki so, ali bi lahko bila povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma. Organizacija podrobneje uredi način sodelovanja med svojimi organizacijskimi enotami in pooblaščencem z notranjim aktom.

(3) Organizacija mora zagotoviti osebi, ki ima funkcijo pooblaščenca po tem zakonu, da svoje delo in naloge opravlja kot izključno delovno obveznost s polnim delovnim časom, če je zaradi velikega števila zaposlenih, narave ali obsega poslovanja oziroma drugih upravičenih razlogov trajno povečan obseg nalog preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma.

(4) Pooblaščenec iz prejšnjega odstavka opravlja svoje naloge kot samostojen organizacijski del, ki je neposredno odgovoren upravi ali drugemu poslovodnemu organu ter je funkcionalno in organizacijsko ločen od drugih organizacijskih delov organizacije.

(5) Organizacija sporoči uradu podatke o osebnem imenu in nazivu delovnega mesta pooblaščenca ter namestnika pooblaščenca in vsako spremembo teh podatkov brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od dneva imenovanja oziroma spremembe podatka.

2.5.2 Izobraževanje in strokovno usposabljanje

44. člen

(obveznost rednega izobraževanja)

(1) Organizacija mora skrbeti za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje vseh delavcev, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu.

(2) Strokovno usposabljanje in izobraževanja iz prejšnjega odstavka tega člena se nanaša na seznanjanje z določili zakona ter na njegovi podlagi izdanih pravilnikov in notranjih aktov, s strokovno literaturo glede preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma, s seznami indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(3) Organizacija mora pripraviti program letnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma najpozneje do konca marca za tekoče leto.

2.5.3 Notranja kontrola

45. člen

(obveznost redne notranje kontrole)

Organizacije morajo zagotoviti redno notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu.

2.5.4 Podzakonski predpisi za izvajanje nekaterih nalog

46. člen

(podrobnejši predpisi o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev)

Minister, pristojen za finance, s pravilnikom predpiše podrobnejša pravila o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, upravljanju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev po tem zakonu pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških družbah in notarjih.

III. POGLAVJE

NALOGE IN OBVEZNOSTI ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH DRUŽB IN NOTARJEV

47. člen

(naloge in obveznosti odvetnikov, odvetniških družb in notarjev)

Če v tem poglavju ni določeno drugače, mora odvetnik, odvetniška družba ali notar pri izvajanju ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ravnati po določbah tega zakona, ki urejajo naloge in obveznosti organizacij, kadar:

1. pomaga pri načrtovanju ali izvajanju transakcij za stranko v zvezi z:

a) nakupom ali prodajo nepremičnine ali gospodarske družbe,

b) upravljanjem strankinega denarja, vrednostnih papirjev ali drugega premoženja,

c) odpiranjem ali upravljanjem bančnih računov, hranilnih vlog ali računov za poslovanje z vrednostnimi papirji,

d) zbiranjem sredstev, potrebnih za ustanovitev, delovanje ali upravljanje gospodarske družbe,

e) ustanavljanjem, delovanjem ali upravljanjem ustanove, sklada, gospodarske družbe ali druge podobne pravno-organizacijske oblike;

2. ali v imenu in za račun stranke izvaja finančno transakcijo ali transakcijo v zvezi z nepremičnino.

48. člen

(pregled stranke)

(1) Odvetnik, odvetniška družba ali notar v okviru pregleda stranke v primeru iz 1. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 11. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona.

(2) Odvetnik, odvetniška družba ali notar v okviru pregleda stranke v primeru iz 2. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz 1., 2., 3., 4., 7., 8., 9., 10. in 11. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona.

(3) Odvetnik, odvetniška družba ali notar v okviru pregleda stranke v primerih iz 3. in 4. točke prvega odstavka 8. člena tega zakona pridobi podatke iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona.

(4) Odvetnik, odvetniška družba ali notar ugotovi in preveri istovetnost stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca ter pridobi podatke iz 1., 2. in 3. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njegovi osebni navzočnosti oziroma v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev.

(5) Odvetnik, odvetniška družba ali notar ugotovi dejanskega lastnika stranke, ki je pravna oseba ali podoben pravni subjekt tujega prava, s pridobitvijo podatkov iz 4. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra, ki ne sme biti starejša od treh mesecev. Če iz tega registra ni mogoče dobiti vseh podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo z vpogledom v originalne in overjene listine ter drugo poslovno dokumentacijo, ki jih predloži zakoniti zastopnik pravne osebe oziroma njegov pooblaščenec.

(6) Odvetnik, odvetniška družba ali notar preostale podatke iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo.

(7) Če vseh podatkov ni mogoče dobiti na način, določen v tem členu, se manjkajoči podatki, razen tistih iz 12., 13. in 14. točke tretjega odstavka 83. člena tega zakona, pridobijo neposredno iz pisne izjave stranke.

49. člen

(sporočanje podatkov o strankah in transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja in financiranja terorizma)

(1) Če odvetnik, odvetniška družba ali notar pri opravljanju poslov iz 47. člena tega zakona ugotovi, da v zvezi s transakcijo ali določeno osebo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, mora to sporočiti uradu še pred izvedbo transakcije in v sporočilu navesti rok, v katerem naj bi se transakcija opravila. Takšno sporočilo se lahko da tudi po telefonu, vendar mora biti poslano uradu tudi v pisni obliki najpozneje naslednji delovni dan.

(2) Obveznost sporočanja transakcij iz prejšnjega odstavka velja tudi pri nameravani transakciji, ne glede na to, ali je bila pozneje izvedena ali ne.

(3) Če odvetnik, odvetniška družba ali notar v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena zaradi narave transakcije, ali ker ta sploh ni bila izvedena, ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po opisanem postopku, mora uradu sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma takoj po zaznavi razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. V sporočilu mora odvetnik, odvetniška družba ali notar obrazložiti razloge, zaradi katerih ni ravnal po opisanem postopku.

(4) Odvetnik, odvetniška družba ali notar mora vedno, ko stranka pri njih išče nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, to sporočiti uradu, in sicer takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko je stranka pri njih iskala nasvet.

(5) Odvetnik, odvetniška družba ali notar mora sporočiti uradu podatke iz tretjega odstavka 83. člena tega zakona na način, ki ga s pravilnikom predpiše minister, pristojen za finance.

50. člen

(izjeme)

(1) Za odvetnika, odvetniško družbo ali notarja prvi in drugi odstavek 49. člena tega zakona ne veljata v zvezi s podatkom, ki ga dobi od stranke ali o stranki pri ugotavljanju njenega pravnega položaja ali njenem zastopanju v zvezi s sodnim postopkom, kar vključuje svetovanje o predlaganju ali izogibanju tega postopka, ne glede na to, ali je takšen podatek pridobljen pred ali med sodnim postopkom ali po njem.

(2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena odvetniku, odvetniški družbi ali notarju ni treba poslati podatkov, informacij in dokumentacije na podlagi zahteve urada iz prvega in drugega odstavka 55. člena tega zakona. V tem primeru mora uradu brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, pisno sporočiti razloge, zaradi katerih ni ravnal v skladu z zahtevo urada.

(3) Ne glede na druge določbe tega zakona odvetnikom, odvetniškim družbam in notarjem ni treba uradu sporočati gotovinskih transakcij iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, razen če v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

IV. POGLAVJE

SEZNAM INDIKATORJEV ZA PREPOZNAVANJE STRANK IN TRANSAKCIJ, V ZVEZI S KATERIMI OBSTAJAJO RAZLOGI ZA SUM PRANJA DENARJA ALI FINANCIRANJA TERORIZMA

51. člen

(obveznost sestave in uporabe seznama indikatorjev)

(1) Organizacije, odvetniki, odvetniške družbe in notarji morajo sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(2) Pri sestavi seznama indikatorjev iz prvega odstavka tega člena organizacije, odvetniki, odvetniške družbe in notarji upoštevajo zlasti zapletenost in obseg izvajanja transakcij, neobičajno sestavo, vrednost ali povezanost transakcij, ki nimajo jasno razvidnega ekonomskega ali pravno utemeljenega namena, oziroma niso v skladu, ali so v nesorazmerju z običajnim oziroma pričakovanim poslovanjem stranke, in druge okoliščine, ki so povezane s statusom ali drugimi lastnostmi stranke.

(3) Organizacije, odvetniki, odvetniške družbe in notarji morajo pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ter drugih okoliščin v zvezi s tem uporabljati seznam indikatorjev iz prvega odstavka tega člena.

(4) Minister, pristojen za finance, lahko s pravilnikom predpiše obvezno vključitev posameznih indikatorjev na seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

52. člen

(sodelovanje pri sestavi seznama indikatorjev)

Pri sestavi seznama indikatorjev iz prvega odstavka 51. člena tega zakona sodelujejo tudi urad, Banka Slovenije, Agencija Republike Slovenije za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo, Slovenski inštitut za revizijo, Notarska zbornica Slovenije, Odvetniška zbornica Slovenije ter združenja in društva, katerih člani so zavezanci po tem zakonu.

V. POGLAVJE

NALOGE IN PRISTOJNOSTI URADA

5.1 Splošne določbe

53. člen

(splošno)

(1) Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter druge naloge, določene s tem zakonom.

(2) Urad sprejema, zbira, analizira ter posreduje podatke, informacije in dokumentacijo, ki jih pridobi v skladu z določbami tega zakona.

(3) Vsaka predložitev podatkov, informacij in dokumentacije uradu po tem zakonu iz zbirk osebnih podatkov je brezplačna.

5.2 Odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma

54. člen

(zahteva organizaciji za predložitev podatkov o sumljivih transakcijah ali osebah)

(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, lahko od organizacije zahteva, da mu predloži:

1. podatke iz evidence o strankah in transakcijah, ki jo organizacije vodijo na podlagi prvega odstavka 83. člena tega zakona;

2. podatke o stanju sredstev in drugega premoženja te osebe pri organizaciji;

3. podatke o prometu s sredstvi in premoženjem te osebe pri organizaciji;

4. podatke o drugih poslovnih razmerjih, sklenjenih pri organizaciji;

5. vse druge podatke in informacije, ki jih je organizacija pridobila, ali jih vodi na podlagi zakona, ter so potrebni za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja ali financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok, v katerem morajo biti zahtevani podatki posredovani uradu.

(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od organizacije zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(3) V primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena mora organizacija uradu na njegovo zahtevo poslati tudi vso potrebno dokumentacijo.

(4) Podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov mora organizacija predložiti uradu brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve. Izjemoma lahko urad v zahtevi določi krajši rok, če je to potrebno zaradi ugotavljanja okoliščin, pomembnih za izdajo odredbe o začasni ustavitvi transakcije, ali zaradi pošiljanja podatkov tujim organom in mednarodnim organizacijam, ter v drugih nujnih primerih, kadar je treba preprečiti nastanek premoženjske škode.

(5) Urad lahko zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih upravičenih razlogov organizaciji na njeno obrazloženo pisno pobudo s pisnim obvestilom podaljša rok iz četrtega odstavka tega člena, lahko pa v takih primerih opravi pregled dokumentacije v organizaciji.

55. člen

(zahteva odvetniku, odvetniški družbi ali notarju za predložitev podatkov o sumljivih transakcijah ali osebah)

(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, lahko od odvetnika, odvetniške družbe ali notarja zahteva podatke, informacije in dokumentacijo v zvezi s posli iz 47. člena tega zakona, ki so potrebni za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja ali financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok, v katerem morajo biti zahtevani podatki posredovani uradu.

(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od odvetnika, odvetniške družbe ali notarja zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(3) Glede rokov za predložitev podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo četrti in peti odstavek 54. člena tega zakona.

56. člen

(zahteva državnemu organu ali nosilcem javnih pooblastil za predložitev podatkov o sumljivih transakcijah ali osebah)

(1) Če urad presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, lahko od državnih organov in nosilcev javnih pooblastil zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, ki so potrebni za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja ali financiranja terorizma. Urad v zahtevi navede, katere podatke zahteva, pravno podlago za njihovo posredovanje, namen njihove obdelave in rok, v katerem morajo biti zahtevani podatki posredovani uradu.

(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko urad od državnih organov in nosilcev javnih pooblastil zahteva tudi za osebo, za katero je mogoče sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih osebe, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(3) Državni organi in nosilci javnih pooblastil uradu predložijo podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve, ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij.

(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena lahko urad izjemoma v zahtevi določi krajši rok, če je to potrebno zaradi ugotavljanja okoliščin, pomembnih za izdajo odredbe o začasni ustavitvi transakcije, ali pošiljanja podatkov tujim organom in mednarodnim organizacijam ter v drugih nujnih primerih, kadar je treba preprečiti nastanek premoženjske škode.

57. člen

(odredba o začasni ustavitvi transakcije)

(1) Urad lahko s pisno odredbo začasno, vendar največ za 72 ur ustavi transakcijo, če presodi, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, in o tem obvesti pristojne organe.

(2) Če zaradi narave ali načina izvedbe transakcije oziroma okoliščin, ki transakcijo spremljajo, ni mogoče odlašati in v drugih nujnih primerih, se lahko odredba izjemoma izda tudi ustno, vendar jo mora urad v pisni obliki poslati organizaciji takoj, ko je to mogoče, oziroma še isti dan, ko je bila izdana. O prejemu ustne odredbe odgovorna oseba organizacije naredi zaznamek in ga hrani v svojih evidencah v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo varstvo in hrambo podatkov.

(3) V zvezi z izdajo odredbe lahko urad, če je v predkazenskem ali kazenskem postopku treba zbrati še dodatne podatke ali iz drugih upravičenih razlogov, organizaciji da navodila o postopku z osebami, na katere se začasna ustavitev transakcije nanaša.

(4) Pristojni organi iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo po prejetem obvestilu ravnati posebno hitro in najpozneje v 72 urah od začasne ustavitve transakcije ukrepati v skladu s svojimi pooblastili.

58. člen

(prenehanje začasne ustavitve transakcije)

(1) Če urad v 72 urah od izdaje odredbe o začasni ustavitvi transakcije presodi, da ni več utemeljenega suma pranja denarja ali financiranja terorizma, obvesti o tem pristojne organe in organizacijo, ki transakcijo lahko opravi takoj.

(2) Če urad v roku iz prvega odstavka tega člena ne ukrepa, lahko organizacija takoj opravi transakcijo.

59. člen

(zahteva za tekoče spremljanje finančnega poslovanja stranke)

(1) Urad lahko od organizacije pisno zahteva, da tekoče spremlja finančno poslovanje osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ali druge osebe, za katero je mogoče utemeljeno sklepati, da je sodelovala oziroma je udeležena v transakcijah ali poslih takšne osebe, in mu sproti sporoča podatke o transakcijah ali poslih, ki jih pri organizaciji opravita ali nameravata opraviti navedeni osebi. V zahtevi urad obvezno določi rok, v katerem mu morajo organizacije poslati zahtevane podatke.

(2) Podatke iz prejšnjega odstavka mora organizacija sporočiti uradu še pred izvedbo transakcije ali sklenitvijo posla in v sporočilu navesti rok, v katerem naj bi se transakcija ali posel opravila.

(3) Če organizacija zaradi narave transakcije oziroma posla ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po drugem odstavku tega člena, mora uradu sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa naslednji delovni dan. V sporočilu mora obvezno navesti, zakaj ni ravnala po drugem odstavku tega člena.

(4) Izvajanje ukrepa iz prvega odstavka tega člena lahko traja največ tri mesece, iz utemeljenih razlogov pa se njegovo trajanje vsakič lahko podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kakor šest mesecev.

60. člen

(pobudniki)

(1) Ne glede na tretji, četrti in šesti odstavek 38. člena ter prvi odstavek 49. člena tega zakona lahko urad, če v zvezi z neko transakcijo ali osebo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, začne zbirati in analizirati podatke, informacije in dokumentacijo tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča, državnega tožilstva, Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, Računskega sodišča, organa, pristojnega za preprečevanje korupcije, Urada Republike Slovenije za nadzor proračuna in Carinske uprave Republike Slovenije. Pobuda mora vsebovati podatke iz devetega odstavka 83. člena tega zakona.

(2) Če obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma v zvezi z delovanjem nepridobitne organizacije, njenih članov ali z njimi povezanih oseb, lahko urad začne zbirati in analizirati podatke, informacije in dokumentacijo tudi na podlagi obrazložene pisne pobude inšpektorata, pristojnega za notranje zadeve, in drugih inšpekcijskih organov, pristojnih za nadzor nad delovanjem nepridobitnih organizacij.

(3) Urad zavrne pobudo iz prvega in drugega odstavka tega člena, če v njej niso obrazloženi razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma. O tej zavrnitvi pisno obvesti pobudnika in navede razloge, zaradi katerih pobude ni sprejel v obravnavo.

61. člen

(obvestilo o sumljivih transakcijah)

(1) Če urad na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, ki jih pridobi v skladu s tem zakonom, presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, pošlje pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom.

(2) Urad v obvestilu iz prejšnjega odstavka ne navede podatkov o organizaciji in delavcu te organizacije, ki je uradu prva sporočila podatke na podlagi tretjega, četrtega in šestega odstavka 38. člena tega zakona, razen če obstajajo razlogi za sum, da sta organizacija ali njen delavec storila kaznivo dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, ali če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskem postopku, in če predložitev teh podatkov pisno zahteva pristojno sodišče.

62. člen

(informacija o drugih kaznivih dejanjih)

Ne glede na prvi odstavek 61. člena tega zakona urad pošlje pisno informacijo pristojnim organom tudi, če na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljenih po tem zakonu, presodi, da so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum storitve naslednjih kaznivih dejanj:

1. kršitev proste odločitve volivcev po 162. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: KZ), sprejemanje podkupnine pri volitvah po 168. členu KZ, goljufije po 217. členu KZ, zloraba zaupanja po 220. členu KZ, organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo po 234.b členu KZ, preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti po 235. členu KZ, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji po 236. členu KZ, ponareditev ali uničenje poslovnih listin po 240. členu KZ, zatajitev finančnih obveznosti po 254. členu KZ, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje po 269. členu KZ, dajanje daril za nezakonito posredovanje po 269.a členu KZ in hudodelsko združevanje po 297. členu KZ;

2. druga kazniva dejanja, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora pet ali več let.

63. člen

(povratna informacija)

O končanem zbiranju in analiziranju podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z neko osebo ali transakcijo, pri kateri so bili podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ali ugotovljena dejstva, ki so ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, urad pisno obvesti zavezanca iz tretjega, četrtega in šestega odstavka 38. člena in prvega odstavka 49. člena tega zakona, pobudnika iz 60. člena tega zakona, borze in centralno klirinškodepotno družbo iz 74. člena tega zakona ter nadzorni organ iz 89. člena tega zakona, razen če presodi, da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku.

5.3 Mednarodno sodelovanje

64. člen

(splošno pravilo)

(1) Določbe tega zakona o mednarodnem sodelovanju se uporabljajo, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače.

(2) Pred pošiljanjem osebnih podatkov organu države članice ali tretje države, pristojnemu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, urad pridobi zagotovila, da ima organ iz države, v katero se podatki pošiljajo, urejeno varstvo osebnih podatkov in da jih bo organ države članice ali tretje države uporabil samo za namene, določene s tem zakonom.

65. člen

(zaprosilo tujemu organu za predložitev podatkov)

(1) Urad lahko v okviru svojih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma organe držav članic ali tretjih držav, pristojne za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zaprosi za podatke, informacije in dokumentacijo, ki jih potrebuje za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja ali financiranja terorizma.

(2) Podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljene na podlagi prejšnjega odstavka, sme urad uporabiti izključno za namene, določene v tem zakonu. Brez predhodnega soglasja organa države članice ali tretje države, pristojnega za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, urad prejetih podatkov, informacij in dokumentacije ne sme pošiljati oziroma dajati na vpogled tretji osebi ali jih uporabiti v nasprotju s pogoji in omejitvami, ki jih določi zaprošeni organ.

66. člen

(predložitev podatkov in informacij na zaprosilo tujega organa)

(1) Urad podatke, informacije in dokumentacijo o strankah ali transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ki jih pridobi ali vodi v skladu z določbami tega zakona, predloži organu države članice ali tretje države, pristojnemu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, na njegovo pisno zaprosilo ob pogoju dejanske vzajemnosti.

(2) Urad lahko zavrne izpolnitev zaprosila organa države članice ali tretje države, pristojnega za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, v naslednjih primerih:

1. če na podlagi dejstev in okoliščin, navedenih v zaprosilu, presodi, da niso podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

2. če bi predložitev podatkov ogrozila ali utegnila ogroziti potek kazenskega postopka v Republiki Sloveniji, oziroma bi lahko kakor koli drugače škodovala interesom tega postopka.

(3) O zavrnitvi zaprosila urad pisno obvesti organ države članice ali tretje države, ki je pristojen za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in ki je zaprosilo poslal, in navede razloge zavrnitve.

(4) Urad lahko določi dodatne pogoje in omejitve, ob upoštevanju katerih sme organ države članice ali tretje države, pristojen za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, uporabiti podatke iz prvega odstavka tega člena.

67. člen

(predložitev podatkov tujemu organu na lastno pobudo)

(1) Urad lahko podatke in informacije o strankah ali transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ki jih pridobi ali vodi v skladu z določbami tega zakona, pošlje organu države članice ali tretje države, pristojnemu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, tudi na lastno pobudo ob pogoju dejanske vzajemnosti.

(2) Urad lahko pri pošiljanju podatkov na lastno pobudo določi dodatne pogoje in omejitve, pod katerimi sme organ države članice ali tretje države, pristojen za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, uporabiti prejete podatke iz prvega odstavka tega člena.

68. člen

(začasna ustavitev transakcije na pobudo tujega organa)

(1) Urad lahko pod pogoji, ki jih določa ta zakon, in ob pogoju dejanske vzajemnosti s pisno odredbo začasno, vendar največ za 72 ur ustavi transakcijo tudi na obrazloženo pisno pobudo organa države članice ali tretje države, pristojnega za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, in o tem obvesti pristojne organe.

(2) Urad lahko zavrne pobudo organa države članice ali tretje države, pristojnega za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, če na podlagi dejstev in okoliščin, navedenih v pobudi iz prvega odstavka tega člena, presodi, da ni podan utemeljen sum pranja denarja ali financiranja terorizma. O zavrnitvi pobude urad pisno obvesti pobudnika in navede razloge, zaradi katerih je pobudo zavrnil.

(3) V zvezi z odredbo o začasni ustavitvi transakcije po tem členu se smiselno uporabljata 57. in 58. člen tega zakona.

69. člen

(pobuda tujemu organu za začasno ustavitev transakcije)

Urad lahko v okviru svojih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma organom držav članic ali tretjih držav, pristojnim za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, pošlje pisno pobudo za začasno ustavitev transakcije, če presodi, da je podan utemeljen sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

5.4 Preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma

70. člen

(preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma)

Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, tako da:

1. pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma;

2. sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

3. pripravlja in izdaja priporočila ali smernice za enotno izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, pri zavezancih iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega zakona;

4. sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, državnih organov, nosilcev javnih pooblastil, odvetnikov, odvetniških družb in notarjev;

5. najmanj enkrat na leto objavi statistične podatke v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma, zlasti o številu sumljivih transakcij, ki so mu bili poslani v skladu s tem zakonom, številu obravnavanih primerov na letni ravni, številu kazensko preganjanih oseb, številu oseb, obsojenih kaznivega dejanja pranja denarja ali financiranja terorizma ter obsegu zamrznjenih, zaseženih ali odvzetih sredstev;

6. na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja in financiranja terorizma.

5.5 Druge naloge

71. člen

(predložitev podatkov sodišču, državnemu tožilstvu ali carinskim organom)

(1) Urad predloži sodišču ali državnemu tožilstvu na njegovo obrazloženo pisno zahtevo podatke iz evidenc oseb in transakcij iz prvega odstavka 38. člena in iz 73. člena tega zakona, ki jih sodišče ali državno tožilstvo potrebuje pri raziskovanju okoliščin, pomembnih za zavarovanje ali odvzem premoženjske koristi v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek.

(2) Urad predloži carinskim organom na njihovo obrazloženo pisno zahtevo podatke iz evidenc oseb in transakcij iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, ki jih carinski organi potrebujejo za namene izvajanja nalog na podlagi predpisov Skupnosti, ki urejajo medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic.

72. člen

(poročanje vladi)

Urad najmanj enkrat na leto o svojem delu poroča vladi.

VI. POGLAVJE

NALOGE DRŽAVNIH ORGANOV IN NOSILCEV JAVNIH POOBLASTIL

73. člen

(carinski organi)

(1) Carinski organi morajo uradu najpozneje v treh dneh sporočiti podatke iz petega odstavka 83. člena tega zakona o vsaki prijavi vnosa ali iznosa gotovine v vrednosti 10 000 eurov ali več pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje.

(2) Carinski organi morajo podatke iz petega odstavka 83. člena tega zakona sporočiti uradu tudi, če vnos ali iznos gotovine pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje iz prvega odstavka tega člena ni bil prijavljen carinskim organom.

(3) Carinski organi sporočijo uradu podatke iz šestega odstavka 83. člena tudi pri vnosu oziroma iznosu ali poskusu vnosa oziroma iznosa gotovine pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje v znesku, ki je nižji od 10 000 eurov, če v zvezi z osebo, ki gotovino prenaša, načinom prenosa ali drugimi okoliščinami prenosa obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

74. člen

(borze in centralna klirinškodepotna družba)

(1) Borze in centralna klirinškodepotna družba morajo brez odlašanja pisno obvestiti urad, če pri izvajanju svojih dejavnosti oziroma poslov, ugotovijo oziroma odkrijejo dejstva, ki so, ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

(2) Na podlagi sporočenih dejstev iz prvega ostavka tega člena lahko urad, če tako presodi, začne z zbiranjem in analiziranjem podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s svojimi pooblastili, določenimi v tem zakonu.

75. člen

(sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi)

(1) Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma morajo sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi uradu pošiljati podatke o kaznivih dejanjih pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti ter o prekrških po tem zakonu.

(2) Pristojni državni organi morajo uradu tekoče pošiljati naslednje podatke:

1. datum vložitve kazenske ovadbe;

2. osebno ime, datum rojstva in naslov oziroma firmo, naslov in sedež ovadene osebe;

3. zakonsko označbo kaznivega dejanja ter kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja;

4. zakonsko označbo predhodnega kaznivega dejanja ter kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake predhodnega kaznivega dejanja.

(3) Državna tožilstva in sodišča morajo uradu dvakrat na leto poslati naslednje podatke:

1. osebno ime, datum rojstva in naslov oziroma firmo, naslov in sedež ovadene osebe ali osebe, ki je vložila zahtevo za sodno varstvo v okviru postopka o prekršku;

2. fazo postopka in njihovo zadnjo odločitev v posamezni fazi;

3. zakonsko označbo kaznivega dejanja ali prekrška;

4. osebno ime, datum rojstva in naslov oziroma firmo in sedež osebe, v zvezi s katero je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi ali začasni zaseg;

5. datum izdaje in čas trajanja odredbe o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi ali začasnem zasegu;

6. znesek sredstev ali vrednost premoženja, na katero se nanaša odredba o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi ali začasnem zasegu;

7. datum izdaje odredbe o odvzemu sredstev ali premoženja;

8. znesek odvzetih sredstev ali vrednost odvzetega premoženja.

(4) Pristojni državni organi morajo enkrat na leto, najpozneje pa do konca januarja tekočega leta za preteklo leto, obvestiti urad o svojih ugotovitvah, do katerih so prišli na podlagi prejetih obvestil o sumljivih transakcijah iz 61. člena tega zakona ali informacij o drugih kaznivih dejanjih iz 62. člena tega zakona, in drugih ukrepih, ki so jih sprejeli na tej podlagi.

VII. POGLAVJE

VARSTVO IN HRAMBA PODATKOV TER UPRAVLJANJE EVIDENC

7.1 Varstvo podatkov

76. člen

(prepoved razkritja)

(1) Zavezanci in njihovi zaposleni, vključno s člani upravnih, nadzornih ali drugih poslovodnih organov, oziroma druge osebe, ki so jim kakor koli dostopni podatki o spodnjih dejstvih, stranki ali tretji osebi ne smejo razkriti:

1. da je bil ali da bo podatek, informacija ali dokumentacija o njej ali transakciji iz tretjega, četrtega in šestega odstavka 38. člena, prvega odstavka 49. člena, prvega, drugega in tretjega odstavka 54. člena ter prvega in drugega odstavka 55. člena tega zakona sporočena uradu;

2. da je urad na podlagi 57. člena tega zakona začasno ustavil transakcijo oziroma v zvezi s tem zavezancu dal navodila;

3. da je urad na podlagi 59. člena tega zakona zahteval tekoče spremljanje poslovanja stranke;

4. da je zoper njo ali tretjo osebo uvedena ali bi bila lahko uvedena preiskava zaradi pranja denarja ali financiranja terorizma.

(2) Dejstva iz prejšnjega odstavka in obvestilo o sumljivih transakcijah oziroma informacija o drugih kaznivih dejanjih iz 61. in 62. člena tega zakona morajo biti označeni in obravnavani z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.

(3) O umiku oznake tajnosti iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik urada.

(4) Prepoved razkritja dejstev iz prvega odstavka tega člena ne velja:

1. če so podatki, informacije in dokumentacija, ki jih v skladu s tem zakonom pridobi in vodi zavezanec, potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskih postopkih in če predložitev teh podatkov pisno zahteva oziroma naloži pristojno sodišče,

2. če podatke iz prejšnje točke zahteva nadzorni organ iz 85. člena tega zakona zaradi nadzora nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti.

(5) Kadar poskušajo odvetniki, odvetniške družbe, notarji, revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, odvrniti stranko od nezakonite dejavnosti, to ne predstavlja razkritja v smislu prvega odstavka tega člena.

77. člen

(izjema od načela varovanja tajnosti)

(1) Pri posredovanju podatkov, informacij in dokumentacije uradu po tem zakonu za organizacijo, državni organ ali drugega nosilca javnih pooblastil, sodišče, za državno tožilstvo, odvetnika, odvetniško družbo, notarja in njihove delavce ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti ter bančne in poklicne tajnosti.

(2) Organizacija, odvetnik, odvetniška družba, notar in njihovi delavci ne odgovarjajo za škodo, povzročeno strankam ali tretjim osebam, če v skladu z določbami tega zakona ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi:

1. uradu predložijo podatke, informacije in dokumentacijo o svojih strankah;

2. pridobivajo in obdelujejo podatke, informacije in dokumentacijo o strankah;

3. uresničujejo odredbo urada o začasni ustavitvi transakcije ali navodilo, dano v zvezi s to odredbo;

4. uresničujejo zahtevo urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja stranke.

(3) Delavci organizacij, odvetniki in notarji ne morejo biti disciplinsko ali kazensko odgovorni za kršitve obveznosti varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti ter bančne in poklicne tajnosti, če:

1. podatke, informacije in dokumentacijo predložijo uradu v skladu z določbami tega zakona ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

2. podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljene v skladu s tem zakonom, obdelujejo zaradi preverjanja strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

78. člen

(uporaba pridobljenih podatkov)

(1) Urad, državni organi in drugi nosilci javnih pooblastil, organizacije, odvetniki, odvetniške družbe, notarji in njihovi delavci smejo podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jih pridobili po tem zakonu, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom.

(2) Sodišča, državna tožilstva in carinski organi smejo podatke, ki so jih pridobili na podlagi 71. člena tega zakona, uporabiti izključno za namen, zaradi katerega so bili pridobljeni.

7.2 Hramba podatkov

79. člen

(rok hrambe podatkov pri organizaciji, odvetniku, odvetniški družbi ali notarju)

(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 8., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 23., 27., 30., 31., 32. in 34. člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po prenehanju poslovnega razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali pristopu k sefu.

(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 40., 44. in 45. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.

(3) Odvetnik, odvetniška družba ali notar mora hraniti podatke, ki jih je pridobil na podlagi prvega odstavka 48. člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo deset let po tem, ko je ugotovil istovetnosti stranke.

(4) Odvetnik, odvetniška družba ali notar mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev štiri leta po opravljenem usposabljanju.

80. člen

(rok hrambe podatkov pri carinskemu organu)

Carinski organi morajo hraniti podatke iz evidenc iz petega in šestega odstavka 83. člena tega zakona 12 let od dneva, ko so jih pridobili. Po tem roku se podatki in informacije uničijo.

81. člen

(rok hrambe podatkov v uradu)

(1) Urad mora podatke in informacije iz evidenc, ki jih upravlja po tem zakonu, hraniti 12 let od dneva, ko jih je pridobil. Po tem roku se podatki in informacije uničijo.

(2) O zbranih podatkih in informacijah urad ne sme obvestiti osebe, na katero se podatki in informacije nanašajo, ali tretje osebe.

(3) Oseba, na katero se podatki in informacije nanašajo, ima pravico do vpogleda v osebne podatke oziroma do njihovega prepisa, izpisa ali kopije:

– za evidence iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 9. točke četrtega odstavka 82. člena tega zakona po osmih letih od dneva, ko so bili podatki pridobljeni;

– za evidenci iz 7. in 8. točke četrtega odstavka 82. člena tega zakona po pravnomočnosti sodbe ali druge odločbe za kaznivo dejanje ali prekršek oziroma po zastaranju kazenskega pregona oziroma takoj po dokončni odločitvi pristojnega organa, da ne bo ukrepal zoper osebo, na katero se podatki in informacije nanašajo.

7.3 Upravljanje evidenc

82. člen

(upravljanje evidenc)

(1) Organizacije upravljajo naslednje evidence podatkov:

1. evidence podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz 8. člena tega zakona;

2. evidence sporočenih podatkov uradu iz 38. člena tega zakona.

(2) Odvetniki, odvetniške družbe in notarji upravljajo naslednje evidence podatkov:

1. evidence o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz 8. člena tega zakona;

2. evidence sporočenih podatkov iz prvega odstavka 49. člena tega zakona.

(3) Carinski organi upravljajo naslednje evidence podatkov:

1. evidenco o prijavljenih in neprijavljenih vnosih in iznosih gotovine v vrednosti 10 000 eurov ali več pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje iz prvega in drugega odstavka 73. člena tega zakona;

2. evidenco o vnosih oziroma iznosih ali poskusih vnosov oziroma iznosov gotovine pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje v znesku, ki je nižji od 10 000 eurov, če so podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, iz tretjega odstavka 73. člena tega zakona.

(4) Urad upravlja naslednje evidence podatkov:

1. evidence podatkov o osebah in transakcijah iz 38. člena tega zakona;

2. evidenco podatkov o osebah in transakcijah iz prvega odstavka 49. člena tega zakona;

3. evidenco o prejetih pobudah iz 60. člena tega zakona;

4. evidenco obvestil in informacij iz 61. in 62. člena tega zakona;

5. evidenco mednarodnih zaprosil iz 65. in 66. člena tega zakona;

6. evidenco o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 67. člena tega zakona;

7. evidenco o kaznivih dejanjih in prekrških iz 75. člena tega zakona;

8. evidenco o kršitvah in ukrepih nadzora iz 88. člena tega zakona;

9. evidenco o sporočenih dejstvih iz 74. in 89. člena tega zakona.

83. člen

(vsebina evidenc)

(1) V evidencah o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah, ki jih upravljajo organizacije, se za namen izvajanja 8. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1. firma, naslov, sedež in matična številka pravne osebe, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se sklepa poslovno razmerje ali opravi transakcija;

2. osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna številka zakonitega zastopnika ali pooblaščene osebe, ki za pravno osebo ali drugo osebo civilnega prava iz 9. točke 3. člena tega zakona sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;

3. osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna številka pooblaščene osebe, ki za stranko zahteva ali opravi transakcijo, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;

4. osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna številka fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se sklene poslovno razmerje ali opravi transakcija, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;

5. firma, naslov, sedež in matična številka, če je bila dodeljena, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;

6. osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva fizične osebe, ki vstopi v igralnico oziroma igralni salon ali pristopi k sefu;

7. namen in predvidena narava poslovnega razmerja, vključno z informacijo o dejavnosti stranke;

8. datum sklenitve poslovnega razmerja oziroma datum in čas vstopa v igralnico oziroma igralni salon ali pristopa k sefu;

9. datum in čas izvedbe transakcije;

10. znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;

11. namen transakcije ter osebno ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena;

12. način izvedbe transakcije;

13. podatki o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije;

14. razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

15. osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter datum in kraj rojstva dejanskega lastnika pravne osebe oziroma v primeru iz točke b drugega odstavka 19. člena tega zakona podatek o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava;

16. naziv druge osebe civilnega prava iz 9. točke 3. člena tega zakona ter osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna številka člana.

(2) V evidencah o sporočenih podatkih uradu, ki jih upravljajo organizacije se za namen izvajanja 38. člena tega zakona obdelujejo podatki iz prvega odstavka tega člena.

(3) V evidencah o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah, ki jih upravljajo odvetniki, odvetniške družbe in notarji, se za namen izvajanja 8. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1. osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva fizične osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma firma, naslov in sedež ter matična številka pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in za katerega odvetnik, odvetniška družba ali notar opravlja storitve;

2. osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva zakonitega zastopnika, ki za osebo iz prve točke tega odstavka vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcijo;

3. osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva pooblaščene osebe, ki za osebo iz 1. točke tega odstavka opravi transakcijo;

4. podatki iz 15. točke prvega odstavka tega člena v zvezi s pravno osebo, za katero odvetnik, odvetniška družba ali notar opravlja storitve;

5. namen in predvidena narava poslovnega razmerja, vključno z informacijo o dejavnosti stranke;

6. datum sklenitve poslovnega razmerja;

7. datum izvedbe transakcije;

8. znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;

9. namen transakcije ter osebno ime in prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena;

10. način izvedbe transakcije;

11. podatki o izvoru premoženja in sredstev, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja ali transakcije;

12. osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče oziroma firma, naslov in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

13. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

14. razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(4) V evidencah o sporočenih podatkih uradu, ki jih upravljajo odvetniki, odvetniške družbe in notarji, se za namen izvajanja prvega odstavka 49. člena tega zakona obdelujejo podatki iz tretjega odstavka tega člena.

(5) V evidencah o prijavljenih in neprijavljenih vnosih in iznosih gotovine v vrednosti 10 000 eurov ali več pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje, ki jih upravljajo carinski organi, se za namen izvajanja prvega in drugega odstavka 73. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1. osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva ter državljanstvo fizične osebe, ki vnaša ali iznaša gotovino prek meje Skupnosti;

2. firma, naslov in sedež pravne osebe oziroma osebno ime, stalno prebivališče in državljanstvo fizične osebe, za katero se opravlja vnos ali iznos gotovine prek meje Skupnosti;

3. osebno ime, stalno prebivališče in državljanstvo fizične osebe oziroma firma, naslov in sedež pravne osebe, ki je nameravani prejemnik gotovine;

4. znesek, valuta in vrsta gotovine, ki se vnaša ali iznaša prek meje Skupnosti;

5. izvor in namen uporabe gotovine, ki se vnaša ali iznaša prek meje Skupnosti;

6. kraj, datum in čas prehoda meje Skupnosti;

7. podatek o tem, ali je bil vnos ali iznos gotovine prijavljen carinskim organom.

(6) V evidencah, ki jih upravljajo carinski organi, o vnosih oziroma iznosih ali poskusih vnosov oziroma iznosov gotovine pri vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje v znesku, ki je nižji od 10 000 eurov, če obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, se za namen izvajanja tretjega odstavka 73. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1. osebno ime, stalno prebivališče, datum in kraj rojstva ter državljanstvo fizične osebe, ki vnaša oziroma iznaša ali poskuša vnesti oziroma iznesti gotovino prek meje Skupnosti;

2. firma, naslov in sedež pravne osebe oziroma osebno ime, stalno prebivališče in državljanstvo fizične osebe, za katero se opravlja vnos ali iznos gotovine prek meje Skupnosti;

3. osebno ime, stalno prebivališče in državljanstvo fizične osebe oziroma firma, naslov in sedež pravne osebe, ki je nameravani prejemnik gotovine;

4. znesek, valuta in vrsta gotovine, ki se vnaša ali iznaša prek meje Skupnosti;

5. izvor in namen uporabe gotovine, ki se vnaša ali iznaša prek meje Skupnosti;

6. kraj, datum in čas prehoda ali poskusa prehoda prek meje Skupnosti;

7. razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(7) V evidencah o podatkih o osebah in transakcijah, prejetih na podlagi 38. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 53. člena tega zakona obdelujejo podatki iz prvega odstavka tega člena.

(8) V evidencah o podatkih o osebah in transakcijah, prejetih na podlagi prvega odstavka 49. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 53. člena tega zakona obdelujejo podatki iz tretjega odstavka tega člena.

(9) V evidencah o prejetih pobudah iz 60. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1. osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče oziroma firma, naslov in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;

2. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

3. razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.

(10) V evidencah o obvestilih in informacijah iz 61. in 62. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1. osebno ime, datum in kraj rojstva ter stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, v zvezi s katero je urad poslal obvestilo ali informacijo;

2. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

3. podatki o predhodnem kaznivem dejanju;

4. podatki o organu, ki mu je bilo obvestilo ali informacija poslana.

(11) V evidencah mednarodnih zaprosil iz 65. in 66. člena tega zakona, ki jih upravlja urad,se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1. osebno ime, datum in kraj rojstva ter stalno prebivališče oziroma firma, naslov in sedež osebe, na katere se zaprosilo nanaša;

2. ime države in naziv zaprošenega organa oziroma organa, ki je izdal zaprosilo.

(12) V evidencah o iznesenih osebnih podatkih iz države iz 67. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona obdelujejo naslednji podatki:

1. osebno ime, datum in kraj rojstva ter stalno prebivališče oziroma firma, naslov in sedež osebe, katere podatki se iznašajo iz države;

2. ime države in naziv organa, h kateremu se podatki iznašajo.

(13) V evidencah o kaznivih dejanjih in prekrških iz 75. člena tega zakona, ki jih upravlja urad, se za namen centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s pranjem denarja in financiranja terorizma obdelujejo naslednji podatki:

1. osebno ime, datum in kraj rojstva ter stalno prebivališče oziroma firma in sedež ovadene osebe, osebe, v zvezi s katero je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali osebe, zoper katero teče postopek o prekršku po tem zakonu pred sodiščem;

2. kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja ali prekrška;

3. faza postopka, v kateri je zadeva, zakonska označba kaznivega dejanja pranja denarja in predhodnega kaznivega dejanja ali zakonska označb prekrška;

4. znesek odvzetega denarja ali vrednost premoženja nezakonitega izvora in datum odvzema.

(14) V evidencah, ki jih upravlja urad, o začetih postopkih o prekršku, izdanih odločbah in drugih ukrepih, ki jih v zvezi z zaznanimi kršitvami sprejmejo nadzorni organi iz 85. člena tega zakona, se za namen izvajanja 88. člena tega zakona obdelujejo:

1. podatki o kršitelju fizični osebi (osebno ime, enotna matična številka občana oziroma, če je fizična oseba tujec, datum in kraj rojstva, državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče fizične osebe, za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi zaposlitev ter dela in naloge, ki jih opravlja);

2. podatki o kršitelju pravni osebi (ime, sedež in matična številka);

3. opis kršitve;

4. podatki o odrejenih ukrepih nadzora.

(15) V evidencah o sporočenih dejstvih iz 74. in 89. člena tega zakona, ki jih obdeluje urad, se za namen izvajanja 53. in 70. člena tega zakona..obdelujejo naslednji podatki:

1. osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno prebivališče oziroma firma, naslov in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo dejstva, ki so ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma;

2. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo dejstva, ki so ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);

3. opis dejstev, ki so ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma.

(16) Ne glede na prejšnje odstavke evidence iz 82. člena tega zakona ne obsegajo matične oziroma davčne številke, kadar gre za nerezidenta, razen če ta zakon ne določa drugače.

84. člen

(evidenca o dostopu nadzornih organov do podatkov, informacij in dokumentacije)

(1) Organizacija, odvetnik, odvetniška družba ali notar mora voditi ločeno evidenco o dostopu nadzornih organov iz 85. člena do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 76. člena tega zakona.

(2) Evidenca iz prvega odstavka tega člena obsega naslednje podatke:

1. naziv nadzornega organa;

2. osebno ime pooblaščene uradne osebe nadzornega organa, ki je vpogled opravila;

3. datum in ura vpogleda v podatke.

(3) O vsakem dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega zakona do podatkov iz prvega odstavka tega člena mora organizacija, odvetnik, odvetniška družba ali notar najpozneje v treh delovnih dneh od vpogleda v te podatke pisno obvestiti urad.

VIII. POGLAVJE

NADZOR

8.1 Nadzorni organi

85. člen

(nadzorni organi in njihovo ukrepanje)

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo v okviru svojih pristojnosti:

a) urad,

b) Banka Slovenije,

c) Agencija Republike Slovenije za trg vrednostnih papirjev,

d) Agencija za zavarovalni nadzor,

e) Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo,

f) Davčna uprava Republike Slovenije,

g) Tržni inšpektorat Republike Slovenije,

h) Slovenski inštitut za revizijo,

i) Odvetniška zbornica Slovenije in

j) Notarska zbornica Slovenije.

(2) Če nadzorni organ iz prvega odstavka tega člena pri opravljanju nadzornih nalog ugotovi kršitve iz 91., 92., 93., 94., 95., 96., 97., 98. in 99. člena tega zakona, ima pravico in dolžnost:

1. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi;

2. izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške;

3. predlagati pristojnemu organu sprejetje ustreznih ukrepov;

4. odrediti druge ukrepe in dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

(3) Postopek o prekršku vodi in o njem odloča pooblaščena uradna oseba nadzornega organa iz prvega odstavka tega člena, ki izpolnjuje pogoje po navedenem zakonu in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(4) V hitrem postopku o prekršku se sme storilcu prekrška, določenem s tem zakonom, izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane mere globe, če je globa predpisana v razponu.

8.2 Pristojnosti nadzornih organov

86. člen

(urad)

(1) Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri organizacijah iz prvega odstavka 4. člena tega zakona ter pri odvetnikih, odvetniških družbah in notarjih.

(2) Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona z zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije, ki jo pridobi na podlagi tega zakona.

(3) Organizacije iz prvega odstavka 4. člena tega zakona ter odvetniki, odvetniške družbe in notarji morajo uradu pisno poslati podatke, informacije in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem svojih nalog po tem zakonu ter druge podatke, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora, in sicer brez odlašanja, najpozneje pa v 15 dneh od prejema zahteve.

(4) Urad lahko od državnih organov in nosilcev javnih pooblastil zahteva vse podatke, informacije in dokumentacijo, ki jo potrebuje pri izvajanju nadzora po tem zakonu in pri vodenju postopka o prekršku.

87. člen

(drugi nadzorni organi)

(1) Banka Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 1., 2., 3., 9. in 10. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.

(2) Agencija Republike Slovenije za trg vrednostnih papirjev v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.

(3) Agencija za zavarovalni nadzor v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 6., 8., 16. (h) in 16. (i) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.

(4) Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja iger na srečo v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 12., 13. in 14. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.

(5) Davčna uprava Republike Slovenije v skladu s svojimi pooblastili opravlja nadzor nad izvajanjem prepovedi sprejemanja plačil za blago v gotovini, ki presega vrednost 15 000 eurov, pri pravnih in fizičnih osebah iz 37. člena tega zakona.

(6) Tržni inšpektorat Republike Slovenije v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 15., 16. (a), 16. (b), 16. (g) in 16. (p) točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.

(7) Slovenski inštitut za revizijo v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri zavezancih iz 11. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in drugih osebah.

(8) Odvetniška zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri odvetnikih in odvetniških družbah ter drugih osebah.

(9) Notarska zbornica v skladu s pooblastili, določenimi po tem in drugih zakonih, opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri notarjih in drugih osebah.

(10) Nadzorni organi iz tega člena morajo drugemu nadzornemu organu na njegovo zahtevo predložiti vse potrebne informacije, ki jih potrebuje za opravljanje nadzornih nalog.

8.3 Sporočanje podatkov v zvezi z nadzorom

88. člen

(sporočanje kršitev in ukrepov)

(1) Nadzorni organi iz 85. člena tega zakona morajo o odrejenih nadzornih ukrepih, o ugotovljenih kršitvah in drugih pomembnih ugotovitvah brez odlašanja pisno obvestiti urad.

(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti:

– podatke o kršitelju (osebno ime, enotna matična številka občana, če je fizična oseba tujec, pa datum in kraj rojstva), državljanstvo in stalno oziroma začasno prebivališče fizične osebe, za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi zaposlitev ter dela in naloge, ki jih opravlja, oziroma ime in sedež pravne osebe, ki je storila kršitev, ter matično številko;

– opis kršitve; ter

– podatke o odrejenem nadzornem ukrepu in ugotovitvah.

(3) Nadzorni organ, ki je zaznal kršitev, o svojih ugotovitvah oziroma nepravilnostih obvešča še druge nadzorne organe, če so pomembne za njihovo delo.

(4) Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma morajo nadzorni organi poslati uradu tudi izvod odločbe, izdane v postopku o prekršku.

89. člen

(sporočanje dejstev)

(1) Nadzorni organi iz 85. člena tega zakona, ki pri izvajanju nadzora po tem zakonu ali izvajanju dejavnosti ali poslov, ki jih opravljajo v skladu s pristojnostmi, določenimi v drugih zakonih, ugotovijo ali odkrijejo dejstva, ki so ali bi bila lahko povezana s pranjem denarja ali financiranjem terorizma, o tem brez odlašanja pisno obvestijo urad.

(2) Na podlagi sporočenih dejstev iz prvega ostavka tega člena lahko urad, če tako presodi, začne z zbiranjem in analiziranjem podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s svojimi pooblastili, določenimi v tem zakonu.

8.4 Izdajanje priporočil in smernic

90. člen

(izdajanje priporočil in smernic)

Da bi zagotovili enotno izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi sprejetih predpisov pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških družbah in notarjih, nadzorni organi iz 85. člena tega zakona samostojno, ali v sodelovanju z drugimi nadzornimi organi izdajo priporočila ali smernice v zvezi z izvajanjem posameznih določb tega zakona pri zavezancih iz prvega in drugega odstavka 4. člena tega zakona.

IX. POGLAVJE

DOLOČBE O PREKRŠKIH

91. člen

(najtežje kršitve)

(1) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:

1. če ne izdela analize tveganja oziroma ne določi ocene tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, produkta, ali transakcije (drugi odstavek 6. člena tega zakona);

2. če ne opravi pregleda stranke (prvi odstavek 8. člena in četrti odstavek 12. člena tega zakona);

3. če s stranko sklene poslovno razmerje, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (prvi odstavek 9. člena tega zakona);

4. če opravi transakcijo, ne da bi pred tem izvedla predpisane ukrepe (10. člen tega zakona);

5. če ne ugotovi in ne preveri istovetnosti fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pravne osebe, zakonitega zastopnika pravne osebe, pooblaščenca, zastopnika drugih oseb civilnega prava in dejanskega lastnika pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način ali ne pridobi overjenega pisnega pooblastila za zastopanje (13., 14., 15., 16., 17. in 20. člen tega zakona);

6. če ugotovi in preveri istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila na nedovoljeni način (peti odstavek 13. člena tega zakona);

7. če ne ugotovi in preveri istovetnosti stranke ob vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali ob vsakokratnem pristopu stranke k sefu oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način (18. člen tega zakona);

8. če ne pridobi podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu oziroma ne pridobi vseh zahtevanih podatkov (21. člen tega zakona);

9. če je organizacija sklenila poslovno razmerje v nasprotju z določbami zakona (peti odstavek 27. člena tega zakona);

10. če pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, ne izvede predpisanih ukrepov ter dodatno ne pridobi podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s prvim odstavkom 30. člena ali jih ne pridobi na predpisani način (prvi in tretji odstavek 30. člena tega zakona);

11. če sklene ali nadaljuje kontokorentno razmerje z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, v nasprotju z zakonom (četrti odstavek 30. člena tega zakona);

12. če pri sklepanju poslovnega razmerja ali opravljanju transakcije za stranko, ki je tuja politično izpostavljena oseba, ne pridobi podatkov o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, ali jih ne pridobi na predpisani način (1. točka šestega odstavka 31. člena tega zakona);

13. če v okviru poglobljenega pregleda stranke, ki ob ugotavljanju in preverjanju istovetnosti ni osebno navzoča pri organizaciji, poleg ukrepov iz prvega odstavka 7. člena ne sprejme enega ali več dodatnih ukrepov iz drugega odstavka 32. člena (prvi odstavek 32. člena tega zakona);

14. če opravi poenostavljeni pregled stranke kljub temu, da v zvezi z njo ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ali če sklene kontokorentno razmerje z banko ali drugo podobno kreditno institucijo s sedežem v tretji državi in organizacija ne ravna v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona (prvi in drugi odstavek 33. člena tega zakona);

15. če v okviru poenostavljenega pregleda stranke ne pridobi predpisanih podatkov o stranki, poslovnem razmerju ali transakciji ali jih ne pridobi na predpisani način (34. člen tega zakona);

16. če strankam odpira, izdaja ali zanje vodi anonimne račune, hranilne knjižice na geslo ali prinositelja oziroma vodi zanje druge produkte, ki bi posredno ali neposredno omogočali prikrivanje identitete stranke (35. člen tega zakona);

17. če sklepa oziroma nadaljuje korespondenčne ali kontokorentne odnose z banko, ki posluje ali bi lahko poslovala kot navidezna banka, ali z drugo podobno kreditno institucijo, za katero je znano, da dovoljuje uporabo svojih računov navideznim bankam (36. člen tega zakona);

18. če od stranke ali tretje osebe pri prodaji posameznega blaga sprejme plačilo v gotovini, ki presega vrednost 15.000 eurov oziroma sprejme plačilo v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupaj presegajo vrednost 15.000 eurov (prvi in drugi odstavek 37. člena tega zakona);

19. če uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov, kadar v zvezi s transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (tretji, četrti in šesti odstavek 38. člena tega zakona);

20. če uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 54. člena tega zakona);

21. če ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi transakcije ali v zvezi s tem danih navodil urada (57. člen ter prvi in tretji odstavek 68. člena tega zakona);

22. če ne upošteva pisne odredbe urada o tekočem spremljanju finančnega poslovanja določene stranke (prvi, drugi in tretji odstavek 59. člena tega zakona);

23. če uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne predložijo podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu ter drugih podatkov, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora (tretji odstavek 86. člena tega zakona);

24. če ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga je odredila pooblaščena uradna oseba (1. točka drugega odstavka 85. člena tega zakona).

(2) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 4000 do 40 000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.

92. člen

(težje kršitve)

(1) Z globo od 6000 do 60 000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:

1. če ne opravi pregleda stranke v predpisanem obsegu (prvi odstavek 7. člena tega zakona);

2. če postopkov izvajanja ukrepov iz prvega odstavka 7. člena ne opredeli v svojih notranjih aktih (drugi odstavek 7. člena tega zakona);

3. če od stranke, zakonitega zastopnika, pooblaščenca ali zastopnika drugih oseb civilnega prava ne zahteva pisne izjave (sedmi odstavek 13. člena, peti odstavek 14. člena, tretji odstavek 15. člena, tretji odstavek 16. člena in četrti odstavek 17. člena tega zakona);

4. če ne ravna v skladu z določbo tretjega odstavka 32. člena tega zakona (osmi odstavek 13. člena tega zakona);

5. če ne spremlja skrbno poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri organizaciji (prvi odstavek 22. člena tega zakona);

6. če ne opravi ponovnega letnega pregleda tuje pravne osebe zakona oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 23. člena tega zakona);

7. če izvaja transakcije kljub temu, da ni opravila ali ni mogla opraviti ponovnega letnega pregleda stranke v skladu s 23. členom tega zakona (šesti odstavek 23. člena tega zakona);

8. če je tretji osebi zaupala opravljanje pregleda stranke, vendar predhodno ni preverila, ali ta tretja oseba izpolnjuje vse pogoje, ki so predpisani v tem zakonu (drugi odstavek 24. člena tega zakona);

9. če je sprejela za ustreznega pregled stranke, v okviru katerega je tretja oseba ugotovila in preverila istovetnost stranke brez njene navzočnosti (tretji odstavek 24. člena tega zakona);

10. če je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, ki je navidezna banka ali druga podobna kreditna institucija, ki ne opravlja ali ne sme opravljati svoje dejavnosti v državi, v kateri je registrirana (tretji odstavek 25. člena tega zakona);

11. če je izvedbo pregleda stranke zaupala tretji osebi, pri čemer je stranka tuja pravna oseba, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske, proizvodne ali druge dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, oziroma je fiduciarna ali druga podobna družba tujega prava z neznanimi oziroma prikritimi lastniki ali upravljavci (26. člen tega zakona);

12. če pri sklepanju kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, dodatno ne pridobi vseh podatkov, informacij in dokumentacije v skladu s prvim odstavkom 30. člena (30. člen tega zakona);

13. če organizacija postopek ugotavljanja tujih politično izpostavljenih oseb ne določi v svojem notranjem aktu (prvi odstavek 31. člena tega zakona);

14. če po sklenitvi poslovnega razmerja s stranko, ki je tuja politično izpostavljena oseba, ne spremlja s posebno skrbnostjo transakcij in drugih poslovnih dejavnosti, ki jih pri organizaciji izvaja ta oseba (3. točka šestega odstavka 31. člena tega zakona);

15. če sklene poslovno razmerje brez navzočnosti stranke na podlagi drugega odstavka 13. člena v nasprotju s tretjim odstavkom 32. člena (tretji odstavek 32. člena tega zakona);

16. če uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči predpisanih podatkov o transakciji, ki poteka v gotovini in presega vrednost 30 000 eurov (prvi odstavek 38. člena tega zakona);

17. če ne zagotovi izvajanja ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določenih v tem zakonu, pri svojih podružnicah in hčerinskih družbah v njeni večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi (prvi odstavek 39. člena tega zakona);

18. če ne imenuje pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov za opravljanje posameznih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določenih v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi (40. člen tega zakona);

19. če pooblaščencu ne zagotovi ustreznih pooblastil, pogojev in podpore za opravljanje njegovih del in nalog (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 43. člena tega zakona);

20. če ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, oziroma ga ne sestavi na predpisani način oziroma v predpisanem roku (51. člen in drugi odstavek 100. člena tega zakona);

21. če ne hrani podatkov in dokumentacije deset let po prenehanju poslovnega razmerja, opravljeni transakciji, vstopu stranke v igralnico oziroma igralni salon ali pristopu k sefu (prvi odstavek 79. člena tega zakona);

22. če v predpisanem roku ne opravi pregleda vseh obstoječih strank, pri katerih na podlagi 6. člena tega zakona ugotovi, da obstaja ali bi lahko obstajalo veliko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma (101. člen tega zakona);

23. če pri anonimnih produktih, obstoječih na dan uveljavitve tega zakona, pri katerih ni mogoče ugotoviti imetnika, ne opravi pregleda stranke oziroma drugega uporabnika produkta v skladu s 5. členom tega zakona ob prvi transakciji, ki jo stranka ali drug uporabnik opravi na podlagi takega produkta (102. člen tega zakona);

24. če ne uskladi svojega poslovanja oziroma ne prekine obstoječih korespondenčnih ali kontokorentnih odnosov v predpisanem roku (103. člen tega zakona).

(2) Z globo od 400 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 2000 do 20 000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Z globo od 3000 do 30 000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba:

1. če pri preverjanju istovetnosti stranke predhodno ne preveri narave registra, iz katerega bo pridobila podatke o stranki (šesti odstavek 14. člena tega zakona);

2. če ne zagotovi, da sta obseg oziroma pogostost izvajanja ukrepov iz prvega odstavka 22. člena prilagojena tveganju pranja denarja ali financiranja terorizma, ki mu je organizacija izpostavljena pri opravljanju posameznega posla oziroma pri poslovanju s posamezno stranko (drugi odstavek 22. člena tega zakona);

3. če ne obvesti urada ter ne sprejme ustreznih ukrepov za odpravo tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma (drugi odstavek 39. člena tega zakona);

4. če svoje podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, ne seznani z internimi postopki, ki se nanašajo na odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (tretji odstavek 39. člena tega zakona);

5. če ne zagotovi, da delo pooblaščenca in njegovega namestnika opravlja oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (prvi in drugi odstavek 41. člena tega zakona);

6. če uradu v predpisanem roku ne sporoči podatkov o osebnem imenu in nazivu delovnega mesta pooblaščenca ter namestnika pooblaščenca ter vsako spremembo teh podatkov (peti odstavek 43. člena tega zakona);

7. če ne skrbi za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje vseh delavcev, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (prvi odstavek 44. člena tega zakona);

8. če ne pripravi programa letnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma v predpisanem roku (tretji odstavek 44. člena tega zakona);

9. če ne zagotovi redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (45. člen tega zakona);

10. če pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ter drugih okoliščin v zvezi s tem ne uporablja seznama indikatorjev iz prvega odstavka 51. člena (tretji odstavek 51. člena tega zakona);

11. če ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 40., 44. in 45. člena tega zakona štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli (drugi odstavek 79. člena tega zakona);

12. če ne vodi ločene evidence o dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega zakona do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 76. člena zakona oziroma je ta evidenca pomanjkljiva (prvi in drugi odstavek 84. člena tega zakona);

13. če o dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega zakona do podatkov iz prvega odstavka 84. člena o tem dogodku ne obvesti urada v predpisanem roku in na predpisan način (tretji odstavek 84. člena tega zakona).

(2) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo od 1000 do 10 000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki storita prekršek iz prvega odstavka tega člena.

94. člen

(kršitve registriranih overiteljev kvalificiranih digitalnih potrdil)

(1) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje registrirani overitelj kvalificiranega digitalna potrdila, če organizaciji na njeno zahtevo ne predloži podatkov o načinu, s katerim je ugotovil in preveril istovetnost stranke, ki je imetnik potrdila (četrti odstavek 13. člena tega zakona).

(2) Z globo od 800 do 4000 eurov se kaznuje odgovorna oseba registriranega overitelja kvalificiranega digitalna potrdila, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

95. člen

(kršitve tretjih oseb)

(1) Z globo od 6000 do 60 000 eurov se za prekršek kaznuje tretja oseba, če ne izpolnjuje obveznosti po šestem odstavku 27. člena tega zakona.

(2) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba tretje osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

96. člen

(kršitve delavca organizacije)

(1) Z globo od 200 do 1000 eurov se za prekršek kaznuje delavec organizacije, ki sklepa kontokorentno razmerje iz prvega odstavka 30. člena in vodi postopek poglobljenega pregleda stranke, če pred sklenitvijo tega razmerja ne pridobi pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe v organizaciji (drugi odstavek 30. člena tega zakona).

(2) Z globo od 200 do 1000 eurov se za prekršek kaznuje delavec organizacije, ki vodi postopek sklepanja poslovnega razmerja s stranko, ki je politično izpostavljena oseba, če pred sklenitvijo tega razmerja ne pridobi pisne odobritve nadrejene odgovorne osebe v organizaciji (2. točka šestega odstavka 31. člena tega zakona).

97. člen

(posebne kršitve revizijske družbe, samostojnega revizorja ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja)

(1) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba ali samostojni revizor, če opravi poenostavljeni pregled stranke kljub temu, da v zvezi s stranko ali okoliščinami revidiranja obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (tretji odstavek 33. člena tega zakona).

(2) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje revizijska družba oziroma pravna oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, samostojni revizor oziroma posameznik, ki kot dejavnost samostojno opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, če uradu v zakonsko določenem roku ne sporoči podatkov, da je stranka pri njih iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma (peti odstavek 38. člena tega zakona).

(3) Z globo od 800 do 4000 eurov se kaznuje odgovorna oseba revizijske družbe in pravne osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo od 800 do 4000 eurov se kaznuje odgovorno osebo oziroma posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

98. člen

(kršitve odvetnikov, odvetniških družb in notarjev)

(1) Z globo od 12 000 do 120 000 eurov se za prekršek kaznuje odvetnik, odvetniška družba ali notar:

1. če v okviru pregleda stranke ne pridobi vseh predpisanih podatkov po tem zakonu (prvi, drugi, tretji odstavek 48. člena tega zakona); če ne pridobi podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu oziroma ne pridobi vseh zahtevanih podatkov (21. člen tega zakona);

2. če ne ugotovi in ne preveri istovetnosti stranke oziroma njenega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca ali če predpisanih podatkov ne pridobi na predpisani način (četrti in sedmi odstavek 48. člena tega zakona);

3. če uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne sporoči, da v zvezi z neko transakcijo ali nameravano transakcijo oziroma določeno osebo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi, drugi in tretji odstavek 49. člena tega zakona);

4. če uradu v predpisanem roku ne sporoči, da je stranka pri njem (njej) iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma (četrti odstavek 49. člena tega zakona);

5. če uradu ne sporoči gotovinskih transakcij iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, ko v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (tretji odstavek 50. člena tega zakona);

6. če uradu v predpisanem roku ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije, kadar so v zvezi z neko transakcijo ali osebo podani razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma (prvi, drugi in tretji odstavek 55. člena tega zakona);

7. če ne hrani podatkov, pridobljenih na podlagi prvega odstavka 48. člena tega zakona, in pripadajoče dokumentacije deset let po tem, ko je ugotovil in preveril istovetnost stranke (tretji odstavek 79. člena tega zakona).

(2) Z globo od 6000 do 60 000 eurov se za prekršek kaznuje odvetnik, odvetniška družba ali notar:

1. če ne imenuje pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov za opravljanje posameznih nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, določenih v tem zakonu in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi (40. člen v zvezi s 47. členom tega zakona);

2. če pooblaščencu ne zagotovi ustreznih pooblastil, pogojev in podpore za opravljanje njegovih del in nalog (prvi, tretji in četrti odstavek 43. člena v zvezi s 47. členom tega zakona);

3. če ne ugotovi dejanskega lastnika stranke, ki je pravna oseba ali podoben pravni subjekt tujega prava oziroma ne pridobi predpisanih podatkov ali jih ne pridobi na predpisani način (peti in sedmi odstavek 48. člena tega zakona);

4. če ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, oziroma ga ne sestavi na predpisani način oziroma v predpisanem roku (prvi in drugi odstavek 51. člena in drugi odstavek 100. člena tega zakona);

5. če uradu v predpisanem roku in na predpisani način ne predloži podatkov, informacij in dokumentacije v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu ter drugih podatkov, ki jih urad potrebuje pri izvajanju nadzora (tretji odstavek 86. člena tega zakona).

(3) Z globo od 3000 do 30 000 eurov se za prekršek kaznuje odvetnik, odvetniška družba ali notar:

1. če ne zagotovi, da delo pooblaščenca in njegovega namestnika opravlja oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje (prvi in drugi odstavek 41. člena v zvezi s 47. členom tega zakona)

2. če uradu v predpisanem roku ne sporoči podatkov o osebnem imenu in nazivu delovnega mesta pooblaščenca ter namestnika pooblaščenca ter vsako spremembo teh podatkov (peti odstavek 43. člena v zvezi s 47. členom tega zakona);

3. če ne skrbi za redno strokovno usposabljanje in izobraževanje delavcev, ki opravljajo naloge preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (prvi odstavek 44. člena v zvezi s 47. členom tega zakona);

4. če ne pripravi programa letnega strokovnega usposabljanja in izobraževanja za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma v predpisanem roku (tretji odstavek 44. člena v zvezi s 47. členom tega zakona);

5. če ne zagotovi redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma po tem zakonu (45. člen v zvezi s 47. členom tega zakona);

6. če uradu ne sporoči razlogov, zaradi katerih se ni ravnalo v skladu z njegovo zahtevo, oziroma jih ne sporoči v predpisanem roku (drugi odstavek 50. člena tega zakona);

7. če pri ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali financiranja terorizma ter drugih okoliščin v zvezi s tem ne uporablja seznama indikatorjev iz prvega odstavka 51. člena (tretji odstavek 51. člena tega zakona);

8. če ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o strokovnem usposabljanju delavčev štiri leta po tem usposabljanju (četrti odstavek 79. člena tega zakona);

9. če ne vodi ločene evidence o dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega zakona do podatkov, informacij in dokumentacije iz prvega odstavka 76. člena zakona oziroma je ta evidenca pomanjkljiva (prvi in drugi odstavek 84. člena tega zakona);

10. če o dostopu nadzornih organov iz 85. člena tega zakona do podatkov iz prvega odstavka 84. člena o tem dogodku ne obvesti urada v predpisanem roku in na predpisan način (tretji odstavek 84. člena tega zakona).

(4) Z globo od 800 do 4000 eurov se kaznuje odgovorno osebo odvetnika, odvetniška družba ali notarja, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

99. člen

(osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga)

(1) Z globo od 6000 do 60 000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali posameznik, ki opravlja dejavnost prodaje blaga, če ne uskladi svojega poslovanja z določbo 37. člena tega zakona v predpisanem roku (104. člen tega zakona).

(2) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

X. POGLAVJE

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

100. člen

(podzakonski predpisi in seznam indikatorjev)

(1) Minister, pristojen za finance, mora sprejeti pravilnike iz četrtega odstavka 6. člena, drugega odstavka 13. člena, 8. točke prvega odstavka in petega odstavka 25. člena, sedmega in osmega odstavka 38. člena, 46. člena in petega odstavka 49. člena tega zakona najpozneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

(2) Organizacije, odvetniki, odvetniške družbe in notarji sestavijo seznam indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum financiranja terorizma, najpozneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(3) Seznami indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja, ki so jih organizacije, odvetniki, odvetniške družbe ali notarji sprejeli na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01 in 59/02), ostanejo v veljavi.

101. člen

(pregled obstoječih strank)

Organizacije morajo v enem letu od uveljavitve tega zakona opraviti pregled vseh obstoječih strank, pri katerih na podlagi 6. člena tega zakona ugotovijo, da obstaja, ali bi lahko obstajalo veliko tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.

102. člen

(uskladitev pri anonimnih produktih)

Ne glede na določbo 35. člena tega zakona organizacija pri anonimnih produktih, obstoječih na dan uveljavitve tega zakona, pri katerih ni mogoče ugotoviti imetnika, opravi pregled stranke oziroma drugega uporabnika produkta v skladu s 7. členom tega zakona ob prvi transakciji, ki jo stranka ali drug uporabnik opravi na podlagi takega produkta.

103. člen

(uskladitev za organizacije)

Organizacije morajo uskladiti svoje poslovanje z določbo 36. člena tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.

104. člen

(uskladitev za pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga)

Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost prodaje blaga, morajo uskladiti svoje poslovanje z določbo 37. člena tega zakona najpozneje v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.

105. člen

(razveljavitev predpisov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01 in 59/02), razen 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 28., 28.a in 28.b člena, ki se uporabljajo do začetka uporabe II. in III. poglavja, razen 38., 40., 41., 42., 43., 44. in 49. člena tega zakona.

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi:

1. Pravilnik o organizacijah, ki jih ni potrebno identificirati pri izvajanju določenih transakcij (Uradni list RS, št. 1/04);

2. Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (skupaj z obrazcema, prilogo in navodilom o načinu izpolnjevanja obrazcev, ki so sestavni del tega pravilnika) (Uradni list RS, št. 84/01, 83/02 in 1/04);

3. Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi organizacije iz 2. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja za nekatere stranke niso dolžne sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah (Uradni list RS, št. 1/04);

4. Pravilnik o načinu sporočanja podatkov odvetnika, odvetniške družbe, notarja, revizijske družbe, samostojnega revizorja ali pravne oziroma fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Uradni list RS, št. 83/02);

5. Pravilnik o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, odvetnikov, odvetniških družb, notarjev, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja (Uradni list RS, št. 88/02);

6. Pravilnik o kreditnih ali finančnih institucijah s sedežem v Evropski uniji ali v tistih državah, ki po podatkih mednarodnih organizacij ali drugih pristojnih mednarodnih subjektov upoštevajo mednarodne standarde na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja, ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju določenih transakcij (Uradni list RS, št. 94/02 in 48/04);

7. Pravilnik o identifikaciji stranke pri odpiranju računa ali vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja brez njene navzočnosti (Uradni list RS, št. 94/02, 1/04 in 48/04);

8. Pravilnik o določitvi seznama držav, ki ne upoštevajo standardov na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja (Uradni list RS, št. 72/05).

(3) Podzakonski predpisi iz drugega odstavka tega člena se uporabljajo do izdaje novih predpisov, če niso v nasprotju s tem zakonom.

106. člen

(začetek veljavnosti in uporabe)

(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Določbe II. poglavja, v zvezi z nalogami in obveznostmi organizacij, in III. poglavja, v zvezi z nalogami odvetnikov, odvetniških družb in notarjev, razen 38., 40., 41., 42., 43., 44. in 49. člena, se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi zakona.

Vir: Uradni list RS, št. 60/2007 z dne 6. 7. 2007

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj

E-mail naslov ne bo objavljen.


*