Kaj je utaja ”davčni vrtiljak” oziroma ”missing trader” družba

Sistemske oziroma organizirane davčne utaje DDV se v strokovni terminologiji imenujejo “davčni vrtiljaki” oziroma “” utaje. Gre v bistvu za izkoriščanje sistema obdavčitve z DDV v obliki ponavljajočih se nakupov in prodaj (resničnih ali fiktivnih) med sodelujočimi davčnimi zavezanci, od katerih je vedno eno “” podjetje. V verigi dobav tako vedno pride do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega DDV oziroma do nezakonitega zahtevka za vračilo DDV, ki s strani “” družbe ni bil plačan. Pri tem je potrebno poudariti, da je prikazana samo osnovna shema davčnega vrtiljaka, pri čemer so se v praksi pojavile različne variacije shem, ki pa v osnovi sledijo osnovnemu konceptu, ki vsebuje t.i. “” podjetje.

Poenostavljena shema davčnega vrtiljaka:

Z davčnim vrtiljakom povezana sistemska je tudi prikazovanje navidezne dobave blaga znotraj Skupnosti. Dobava blaga znotraj Skupnosti je namreč oproščena plačila DDV in če je le ta navidezna, se s tem zavezanec nezakonito izogne plačilu DDV za promet blaga, ki ga potem proda ponavadi po nižji ceni (brez DDV) na domačem tržišču na “črnem” trgu oziroma preko “missing trader” družb v sferi legalnega poslovanja. Trenutno je ta problematika najbolj pereča na področju trgovine z motornimi vozili, kjer opažamo, da so določena nova vozila pred registracijo v Republiki Sloveniji navidezno dobavljena v drugo državo članico, pri čemer se zavezanec nezakonito izogne plačilu DDV in hkrati nezakonito zahteva vračilo plačanega davka na motorna vozila.

“MISSING TRADER” DRUŽBA

“Missing trader” družba oziroma “neplačujoči gospodarski subjekt”, kot takšne družbe imenuje Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004 so gospodarski subjekti oziroma družbe, ki so registrirani davčni zavezanci za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobivajo blago ali storitve ali to simulirajo, brez plačila DDV (pridobitev blaga znotraj EU) in dobavljajo to blago ali storitve z obračunanim DDV, vendar pa dolgovanega DDV ne plačajo davčni upravi.

V bistvu gre za navidezne družbe, ki so si z lažno izjavo, da bodo začele opravljati gospodarsko aktivnost, zaradi česar se morajo registrirati za DDV, s čimer so preslepile davčni organ, pridobile veljavno identifikacijsko številko za namene DDV, ki jo potem zlorabijo za namene davčne utaje. Tovrstne “družbe” ponavadi vodijo t.i. “slamnati” direktorji, (osebe, ki so vodene s strani drugih oseb in dejansko same ne opravljajo funkcije zakonitega zastopnika družbe in ne sklepajo posle po svoji volji), ki po navodilu nekoga drugega izdajajo račune, na podlagi katerih prejemniki teh računov uveljavljajo odbitek vstopnega DDV. V praksi “missing trader” družba pomeni samo davčno številko, brez premičnega oziroma nepremičnega premoženja, z odprtim transakcijskim računom na katerega prejemniki računov nakazujejo denarna sredstva, ki se potem z računa dvigujejo z gotovinskimi dvigi, pri čemer se navedena gotovina ne uporabi za poslovanje družbe ampak druge (neznane) namene.

“Missing trader” podjetje, je ključni člen v verigi utaje DDV, kajti brez njega tovrstna utaja ni možna, pri tem pa je ključnega pomena to, da “missing trader” podjetje samo brez drugih udeležencev utaje DDV ne more izvesti.

Zato gre teh primerih vedno za organizirano davčno utajo, kjer sodeluje eno ali več poslujočih podjetij, pri čemer pa so lahko določena podjetja v davčno utajo vključena tudi nevede. Gre za to, da se podjetja obnašajo tržno in vstopajo v določene posle, ki so na prvi pogled dobičkonosni, pri tem pa ne preverijo vseh okoliščin posla in prezrejo očitne indikatorje, ki kažejo na to, da gre za “sumljive” oziroma ekonomsko nelogične posle.

Sledeče je zelo pomembno z vidika odgovornosti za plačilo neplačanih dajatev v verigi dobav blaga oziroma storitev, ki so del goljufije, kajti pod določenimi pogoji lahko davčna uprava naloži plačilo neplačanega DDV ostalim udeležencem v goljufiji DDV.

Vir: DURS

Sorodni članki:

Komentiraj

Komentiraj