Izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika

Odvetnica-Maja-RamsakIzpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je eden pomembnejših pravnih institutov, katerega namen je zagotoviti enakopravno obravnavanje vseh upnikov stečajnega dolžnika. Razlog za začetek stečaja nad posameznim dolžnikom praviloma obstaja že določeno obdobje pred začetkom stečaja, zato tudi za pravna razmerja, v katera je stečajni dolžnik vstopil pred začetkom stečajnega postopka, velja poseben pravni režim. Izpodbojni so namreč vsi pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju dvanajstih mesecev pred uvedbo stečajnega postopka.

Pravno dejanje je izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, ali če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika. Istočasno mora biti izpolnjen tudi subjektivni pogoj, tj. da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Domneva se, da je ta subjektivni pogoj izpolnjen, če je upnik prejel izpolnitev svoje terjatve pred njeno zapadlostjo ali če je izpolnitev prejel v obliki ali na način, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom, ne velja za običajno obliko ali način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti kot pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika, ali če je bilo dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka.

se uveljavlja s tožbo, ki jo je treba vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Tožbo lahko vloži bodisi stečajni upravitelj bodisi upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev v glavnem postopku zaradi insolventnosti. V primeru uspešnega izpodbijanja mora oseba, v korist katere je bilo izpodbojno dejanje opravljeno, stečajnemu dolžniku vrniti to, kar je na podlagi izpodbitega pravnega dejanja prejela.

Primer izpodbojnega pravnega dejanja je lahko, ob določenih predpostavkah, asignacija. Asignacija je sestavljena iz dveh enostranskih pravnih poslov oziroma iz dveh poobblastitev. S prvo asignant (stečajni dolžnik) pooblasti asignata, da opravi dajatev na njegov račun, z drugo pa pooblasti asignatarja (upnika), da sprejme dajatev od asignata. Kadar stečajni dolžnik kot asignant plača svojo obveznost svojemu upniku – asignatarju tako, da svojega dolžnika – asignata pooblasti, da svoj dolg namesto njemu plača asignatarju, je asignacija po pravilih insolventnega zakona lahko izpodbojna.

Sklep tega prispevka je, da dolžnik, ko je postal insolventen, ne sme skleniti nobenih pravnih poslov ali opraviti drugih pravnih dejanj, zaradi katerih bi bili upniki, ki so v razmerju do njega sicer v enakem položaju, obravnavani neenako. Za neenako obravnavanje pa se štejejo predvsem primeri, ko denar ne pride na transakcijski račun stečajnega dolžnika.

Avtor prispevka:
Maja Ramšak, odvetnica

Sorodni članki: