Podjetje Univar predčasno plačuje svoje račune, in ne boste verjeli – to mu znižuje bonitetno oceno. V družbi Bisnode odgovarjajo, da so po njihovih matematičnih modelih takšna podjetja bolj tvegana.
V njihovi logiki in še zlasti v statistiki, ki jo uporabljajo, nekaj ni v redu, vsaj za navadnega državljana ne, je prepričan direktor Univarja Carmelo Lenzi. »Če pa podatke prikazujejo le za finančne eksperte ali neko gospodarsko elito, pa naj to povedo in pojasnijo vsem preostalim mikro in malim podjetjem, da si z njihovimi ocenami ne morejo nič pomagati pri ocenjevanju strank, saj jih ne bodo pravilno razumeli.«
Dosledna metodologija
In kako na to odgovarjajo v bonitetni hiši Bisnode, ki je pripravila to Univarjevo boniteto? »Izdelujemo bonitetne modele na podlagi direktiv Basel 2 in Basel 3, ki se sicer uporabljajo za upravljanje kapitalske ustreznosti bank. Ne glede na namen je možno metodološka načela uporabiti tudi v presoji bonitetne ocene poslovnega subjekta. Gre za načela objektivnosti, transparentnosti in možnosti preverjanja bonitetne ocene v katerikoli časovni točki. Metodologija, ki jo uporabljamo pri izračunu bonitetne ocene, se uporablja dosledno, sistematično in trajno ter vedno na enak način in po enakih načelih za vse slovenske subjekte. Metodologija je neodvisna od političnih motivov ali ekonomskih pritiskov in jo je mogoče preveriti kadarkoli v času.«
Zakaj je tveganje večje?
Dejstvo je, da so podjetja z visokim plačilnim indeksom (podjetje Univar izkazuje plačilni indeks 99) v povprečju bolj tvegana (večja verjetnost dogodka blokade podjetja) od podjetij z nižjim plačilnim indeksom, pojasnjujejo v Bisnodu.
Iz podatkovne baze ni mogoče sklepati, ali gre pri predčasnem plačevanju računov za željo kupca (zaradi boljše ponudbe ali cene) ali pa je kupca k predplačilu prisilil dobavitelj (zaradi tveganja neplačila). Zato ima segment, v katerega sodi podjetje Univar, povečanje tveganja, saj so v njem tako subjekti, ki samovoljno plačujejo predčasno zaradi boljših pogojev, kot tudi kupci, ki so v predplačilo prisiljeni. »Poudarjamo, da matematičnega dejstva ni mogoče subjektivno potvarjati zaradi strogih metodoloških načel.«
Sokreiranje podobe na trgu
»Bisnode je odprto podjetje in daje vsakemu podjetju možnost, da sooblikuje svojo podobo na trgu, tako da aktivno pristopi h kreiranju podatkovne baze, prav tako pa v takih primerih omogoča, da stranka predstavi svoj pogled na katerikoli podatek v obliki komentarja, in kot takega tudi objavimo v naših produktih.« Podjetje Univar ima vse možnosti, da izkoristi eno izmed možnosti, dodajajo v Bisnodu.
Od kod podatki?
Univarju ne vedo, pri katerih njihovih strankah so v Bisnodu pridobili podatke o plačevanju. Bonitetne hiše seveda ne razkrivajo podjetij, od katerih pridobivajo informacije.
Kot nam je povedal Carmelo Lenzi, so si mimogrede ogledali nekaj Bisnodovih ocen njihovih strank, ki jih dobro poznajo in tudi vedo, kako plačujejo račune, ter ugotovili, da imajo nekatere oceno A1++, vendar plačujejo račune od 16 do 30 dni po valuti. »Tako da nam nikakor ni jasna njihova ocena.«
Hitro plačevanje ne bi smelo škoditi
»Po našem prepričanju ne bi smelo biti tako. Sicer ne moremo komentirati modelov bonitetnega ocenjevanja drugih bonitetnih hiš, vendar menimo, da če podjetje plačuje pred valuto, mu zgolj to dejstvo pri dodelitvi bonitetne ocene nikakor ne bi smelo škodovati,« je prepričana Dragica Razboršek iz Prve bonitetne agencije.
Stališče, da gre za predčasno plačevanje zaradi pritiska dobavitelja na »tveganega« kupca, po njenem prepričanju ne bi smeli posplošiti na celoten model dodeljevanja bonitetnih ocen, saj bi s tem veliki večini subjektov z neutemeljenim znižanjem bonitetne ocene storili krivico. Sicer pa tudi če bi družba dejansko plačevala pred valuto zaradi »tveganja neplačila«, že samo dejstvo, da plačuje pred valuto, pove, da je tak kupec likviden. Če pa obstajajo dvomi o njegovi zanesljivosti oziroma boniteti – o določeni stopnji tveganja pri poslovanju z njim -, pa ta druga dejstva odsevajo v slabši bonitetni oceni prek drugih ocenjevalnih parametrov, in ne prek plačilnih navad.
Pestri hitri plačniki
Podobno pravijo v bonitetni hiši I: »Mi v naši metodologiji nikakor ne ‘kaznujemo’ tistih, ki plačujejo vnaprej, tako, da bi jim poslabševali rating,« razkriva Breda Jerič. Sicer so v skupini, ki plačuje pred rokom ali pred dobavo blaga, zelo različne družbe.
- Nekatere plačujejo vnaprej, ker imajo prosta likvidna sredstva, in tako dosežejo dodatne popuste (casa sconto).
- Druge so prisiljene, ker je povpraševanje večje od ponudbe in si dobavitelji lahko privoščijo, da zahtevajo plačilo vnaprej.
- Tretja skupina so tiste družbe, ki so na začetku poslovne poti (nove družbe) in si šele morajo nabrati zaupanje pri dobaviteljih.
- Četrta skupina so družbe, za katere se je v poslovnem svetu razvedelo, da so tvegane, zato jim dobavitelji prodajajo blago le ob vnaprejšnjem plačilu.
Sam plačilni ključ zato ne more razlikovati dobre družbe od tvegane družbe. To se lahko stori le v kombinaciji s preostalimi podatki. Jeričeva dvomi, da je tej družbi dodeljen slabši rating samo zato, ker plačuje pred rokom.
Kako nastane boniteta?
Pri modelu Prve bonitetne agencije je bonitetna ocena sestavljena iz statičnega in dinamičnega dela. V statičnem delu se ocena da na podlagi bilančnih podatkov oziroma glede na stanje premoženja in poslovanje subjekta, v dinamičnem delu pa je del ocene odvisen tudi od plačilnih navad subjekta. Kadar torej podatki kažejo, da subjekt plačuje svoje obveznosti pred valuto, to v njihovem modelu vedno pomeni, da se mu iz tega dodeli višja dinamična in posledično skupna bonitetna ocena. To razumljivo velja le ob predpostavki, da so nespremenjeni vsi drugi parametri iz dinamičnega in statičnega dela ocene.
Vir: SAOP