Novosti pri plačevanju z direktnimi obremenitvami po 1.1.2009

informatorDirektna obremenitev je plačilna storitev, kjer prejemnik plačila, na podlagi plačnikovega soglasja (pooblastila za direktno obremenitev), odredi plačilno transakcijo za obremenitev plačnikovega računa.

Spremembe na tem področju bodo nastale zaradi novega Zakona o plačilnih storitvah in sistemih in zaradi uvedbe dveh novih shem za izvajanje direktnih obremenitev, ki bosta uveljavljeni na enotnem območju plačil v evrih (SEPA).

  1. Novi Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS) in izvajanje direktnih obremenitev v Sloveniji

    Novi Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS – UL 58/27.07.2009) prinaša spremembe tudi na področju izvajanja direktnih obremenitev v Sloveniji po domači shemi novih plačilnih instrumentov – direktna obremenitev (v nadaljevanju: shema NPI DB).

    V primerjavi z obstoječim pravnim okvirjem Zakon o plačilnih storitvah in sistemih ureja izvajanje plačilnih storitev, zagotavlja večjo zaščito in informiranost potrošnikov (fizičnih oseb) ter večji obseg obveznosti bank in drugih ponudnikov plačilnih storitev.

    Bistvene spremembe na področju izvajanja direktnih obremenitev po domači shemi NPI DB so po novem naslednje:

    • Plačniku mora biti omogočen preklic posamezne direktne obremenitve do najmanj en delovni dan pred datumom izvršitve direktne obremenitve (sedaj 2 dni)
    • Plačnik ima pravico pod določenimi pogoji zahtevati povračilo denarnih sredstev po že izvršeni direktni obremenitvi (sedaj te možnosti nima)

      Navedene spremembe stopijo v veljavo v primeru direktne obremenitve, izvršene po 1.11.2009

      Prejemniki plačil oziroma upniki, ki omogočajo , bodo informacije o spremembah prejeli v pogodbenih bankah, oziroma ponudnikih plačilnih storitev (kamor sodi tudi Uprava RS za javna plačila), ki bodo zagotovili tudi dopolnitev pogodbenih razmerij.

  2. Direktna obremenitev po pravilih SEPA (SDD)

    Skrajni rok za uvedbo direktnih obremenitev SEPA je 1.11.2010, kar je v skladu z Uredbo o čezmejnih plačilih v Skupnosti ES 924/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16.9.2009.

    Direktne obremenitve SEPA omogočajo enotno izvajanje domačih in čezmejnih plačil v evrih na območju SEPA ter prinašajo nekatere spremembe in prilagoditve pri ponudnikih plačilnih storitev, pri uporabnikih in pri prejemnikih plačil.

    V okviru SEPA direktnih obremenitev obstajata dve shemi:

    • Osnovna »Core« shema SEPA za direktne obremenitve opredeljuje izvajanje direktnih obremenitev SEPA, kjer so plačniki predvsem potrošniki
    • »B2B« shema SEPA za direktne obremenitve opredeljuje izvajanje direktnih obremenitev SEPA, kjer so plačniki pravne osebe in samostojni podjetniki

      Razlika med obema shemama je predvsem v rokih izvajanja direktnih obremenitev SEPA in pogojih realizacije pravice do povračila denarnih sredstev za že izvršene direktne obremenitve.

      Obe shemi prinašata v slovenski bančni prostor dve bistveni novosti:

      • s pooblastili (mandati) plačnikov bodo upravljali prejemniki plačil
      • potrošnik bo imel pravico pri svoji banki od prejemnika plačila zahtevati povračilo denarnih sredstev za že izvršene direktne obremenitve, za katere bo prepričan, da so bile neupravičeno plačane z njegovega računa (kar velja v domačem plačilnem prometu že od 1.11.2009)

Slovenski ponudniki plačilnih storitev načrtujejo dopolnitev svoje ponudbe s plačilno storitvijo direktna obremenitev SEPA najkasneje do 1.11.2010, ko bo za ta namen vzpostavljena tudi nacionalna infrastruktura.

Za prehod izvajanja sedanjih direktnih obremenitev na izvajanje po pravilih SEPA je za vse udeležence v tem procesu (plačnik, prejemnik plačila, ponudnik plačilnih storitev plačnika) ključnega pomena, da sedaj veljavna pooblastila ostanejo v veljavi tudi po prehodu na direktne obremenitve po shemi SEPA. Tako usmeritev podpira tudi Evropski svet za plačila (angl. European Payments Council – EPC), ki je oblikovalec pravil SEPA.

Ponudniki plačilnih storitev bomo za pravočasno seznanitev uporabnikov z novimi načini plačevanja organizirali izobraževanja, dodatne informacije pa bo lahko vsak dobil tudi pri svojem ponudniku plačilnih storitev (banki, hranilnici ali UJP).

Vir: Združenje bank Slovenije

Sorodni članki:

  • Ni sorodnih člankov.