Raziskovalno podjetje GfK Slovenija je tudi letos spomladi izvedlo raziskavo Finančni omnibus gospodinjstev, v kateri so anketiranci odgovarjali na različna vprašanja s področja varčevanja, zavarovalništva in bančništva.
Raziskava je reprezentativna za slovensko populacijo, v njej pa je sodelovalo več kot 1000 ljudi, starih od 15 do 75 let. Rezultati analiz odgovorov s področja zavarovalništva potrjujejo ugotovitve zavarovalničarjev: Slovenci najprej poskrbimo za varnost našega osebnega avtomobila, šele nato zase in za svoje premoženje. Večji delež ljudi ima na primer sklenjen avtomobilski kasko kot nezgodno zavarovanje, približno polovica ljudi ima polico za svoje stanovanje, hišo ali počitniški objekt, manj kot tretjina pa za opremo v stanovanju. Največji delež med zavarovanji zavzema obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti, ki ga ima 78 odstotkov Slovencev, 58 odstotkov ljudi ima zeleno karto. Med osebnimi zavarovanji je daleč največ prostovoljnih zdravstvenih, za katere se odloča nekaj manj kot 70 odstotkov ljudi, več kot desetina pa nima nobenega od osebnih zavarovanj.
Med bančnimi produkti odrasli Slovenci poleg osebnih računov in uporabe plačilnih kartic, brez katerih so le redki, najpogosteje koristijo varčevanje – 28 odstotkov vprašanih, še sedem odstotkov pa druge oblike vlaganj. Četrtina ljudi uporablja elektronsko bančništvo, nekaj odstotkov več pa najema posojila. Denar na bankah menja devet odstotkov ljudi, za poravnavanje obveznosti v tujini prek banke pa se odločata dva odstotka anketiranih.
Denar najbolj zaupamo banki
Na vprašanje, kako bi najraje varčevali, je 42 odstotkov posameznikov odgovorilo, da na banki. V primerjavi z lanskim letom se je za tri odstotne točke povečal delež tistih, ki kot najboljšo možnost hranjenja denarja ocenjujejo življenjsko naložbeno zavarovanje, petina ljudi oziroma dva odstotka več kot lani jih meni, da je to naložba v stanovanje ali hišo, še 12 odstotkov pa bi varčevalo tako, da bi kupili zemljišče, vinograd, kmetijo ali gozd. Število tistih, ki denar najraje hranijo doma, je po lanskem povečanju na 15 odstotkov letos ostalo nespremenjeno, za polovico, na pet odstotkov pa se je zmanjšalo zanimanje za vlaganja v pokojninske sklade. Desetina vprašanih bi sredstva zaupala družbam za upravljanje, 11 odstotkov pa bi jih vložilo v zlato oziroma zlatnike. Od leta 2007 je priljubljenost zlata zrasla kar za petkrat, za srebro pa bi se letos odločilo tri odstotke vprašanih.
V povprečju so ljudje prepričani, da največje donose lahko ustvarijo upravljavci skladov, saj so jih na lestvici donosnosti od ena do pet ocenili z 2,82, vendar so zavarovalnice in banke dobile le za dve oziroma nekaj več kot tri desetinke slabšo povprečno oceno. Kar petina Slovencev je prepričana, da dolgoročno varčevanje v skladih sploh ne prinaša donosov. V primerjavi z lanskim letom se je delež povečal za pet odstotnih točk, leta 2008 pa je tako menilo osem odstotkov vprašanih. Dolgoročno varčevanje na banki je kot nedonosno ocenilo 18 odstotkov ljudi, 14 odstotkov pa jih tako meni za zavarovalnice.
Sicer pa je 48 odstotkov Slovencev že vložilo denar v življenjsko zavarovanje, nekaj več kot tretjina jih je sredstva zaupalo banki, v pokojninske sklade je vložilo 23 odstotkov vprašanih, 11 odstotkov pa v delnice. Za delniške sklade so se odločili štirje odstotki posameznikov, še pet odstotkov pa jih je izbralo druge vrste skladov.
Spet razmišljamo o nepremičninah
Tudi tokrat je tretjina Slovencev izjavila, da ne varčujejo. Med tistimi, ki prihranijo kaj denarja, jih največ, 29 odstotkov varčuje za starost. V zadnjih treh letih se je ta delež povečal za pet odstotnih točk in je prvič najpomembnejši razlog za varčevanje. Le odstotek manj daje denar na stran za primer stiske, kar sedem odstotnih točk posameznikov več kot lani pa je dejalo, da varčujejo za počitnice. Minimalno se je povečalo tudi število tistih, ki namenjajo denar za otroke – v treh letih se je število varčevalcev za ta namen povečalo kar za deset odstotnih točk, kar pa je gotovo vsaj delno povezano z večjim številom rojstev pri nas. Če podatke primerjamo z lanskim letom, bistveno odstopajo še varčevanje zato, da bi si pozneje lahko kaj privoščili, po lanskem upadu se je spet bistveno povečalo varčevanje za nakup nepremičnine, veliko več pa je tudi tistih, ki bodo prihranke namenili za nakup stanovanjske opreme.
Vir: DELO (www.delo.si)Iz tiskane izdaje priloge Dela Posel & denar