Terjatve do kupca so za mnoga podjetja pomembna bilančna postavka, pa tudi problem, ko je potrebno terjatve obrniti v denar. Pri vnovčevanju terjatev se nemalokrat vprašamo, ali bi bilo za podjetje morebiti celo bolj ekonomično terjatve prodati ali vsaj odstopiti, še posebej v primerih, ko potrebujemo denarna sredstva prej kot pa je zapadlost terjatev. Poleg odstopov in odkupov terjatev vse pogosteje, tudi pri ponudbi poslovnih bank, srečujemo faktoring.
Obligacijski zakonik ureja le odstop terjatve s pogodbo (cesija), ne pa posebej tudi faktoringa. Pri odstopu terjatev ali cesij gre za to, da upnik (cedent) s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim (cesionar, nov upnik), prenese nanj svojo terjatev do svojega dolžnika (cessus), s tem pa običajno tudi vse stranske pravice in še ne plačane obresti v zvezi s to terjatvijo. O odstopu terjatve mora upnik obvestiti svojega dolžnika, da le-ta pravilno poravna svojo obveznost. V praksi se običajno sklepajo pogodbe o cesiji z regresom, kar pomeni, da v primeru, da dolžnik po določenem obdobju po zapadlosti ne poravna obveznosti, se terjatev prenese nazaj na odstopnika. V kolikor je dolžnik terjatev plačal novemu upniku, ima nov upnik tudi pravico do 00zaslužka99, ki se običajno določi v obliki diskonta od zneska terjatve. Cesija se običajno določi v obliki diskonta od zneska terjatve. Cesija se običajno sklepa za posamično terjatev ali za več terjatev po več izdanih računih do istega dolžnika.
Faktoring ima določene elemente cesije, vendarle pa se vsebinsko loči od nje oziroma je njena nadgradnja. Faktoring je praviloma dolgoročen posel. Običajno se vrši kot odkup terjatev z regresom, vendar pomeni tudi spremljanje bonitete kupca in vodenje odprtih postavk odstopnika terjatev. Pogodba o faktoringu je taka pogodba o odstopu terjatev, ki je dolgoročna in določa način odstopanja terjatev – bodočih (do posamičnega kupca ali do skupine kupcev ali do vseh kupcev odstopnika), višino financiranja odstopnika, plačilo faktorju in druge pomembne elemente pogodbe. Tekom izvajanja poslovne dejavnosti odstopnik potem na podlagi globalne dolgoročne pogodbe odstopa nastale terjatve svojemu faktorju.
Faktoring je pravzaprav vrsta finančne storitve, ki odstopniku omogoča financiranje in zavarovanje poslovanja pri prodaji na odložen rok plačila (zavaruje se polna vrednost terjatev do kupcev pred rizikom neplačila zaradi morebitne plačilne nesposobnosti kupca, če kupec zaradi nesolventnosti ne plača, dobi odstopnik po določenih dneh zapadlosti ter določenimi pogoji izplačano odškodnino). Financiranje odstopnikovega poslovanja poteka tako, da za odstopljene terjatve faktor odstopniku v zelo kratkem roku (običajno naslednji delovni dan ali v roku 3 dni) izplača pogodbeno določen odstotek financiranja, npr 80% vrednosti odstopljene terjatve (v praksi se ta odstotek giblje med 70 in 90%, lahko pa tudi manj ali več, kot se pač faktor in odstopnik dogovorita s pogodbo). Razlika se izplača potem, ko je kupec poravnal celotno kupnino in je faktor naredil končni obračun svoje storitve in stroškov financiranja. Če odstopnik financiranja ne bi potreboval takoj, se lahko le-to odloži ali odstotek tudi zniža, kar je odvisno od potreb denarnega toka odstopnika in seveda vsebine pogodbe o faktoringu.
Pogodba o faktoringu je dolgoročen dogovor med faktorjem in odstopnikom terjatev, ki vsebuje dogovor o tem, katere terjatve bo faktor odkupoval in katere storitve bo opravljal za odstopnika. Faktor najprej preveri boniteto kupca in na tej podlagi določi limit zavarovanja ter višino možnega financiranja. Odstopnik terjatev, to je prodajalec blaga oziroma storitev, obvesti svojega kupca, da bodo vse bodoče terjatve odstopljene faktorju, kateremu naj jih plačuje. Prodajalec potem dobavlja kupcu blago ali storitve, mu izdaja račune, kopije računov pa faktorju, ki mu takoj zatem nakaže dogovorjeni znesek financiranja, zmanjšan za faktorinško provizijo. Ob dospelosti faktor prične s postopki izterjave terjatev do kupca. Faktor nato po prejetem plačilu od kupca opravi obračun obresti za čas trajanja financiranja ter prodajalcu, torej odstopniku terjatev nakaže preostali znesek.
Faktor za svoje storitve zaračunava:
- svojo provizijo v odstotku od odstopljenih terjatev za kritje rizikov,
- obresti za stroške financiranja od dneva nakazila odstopniku do dneva plačila kupca faktorju in
- administrativne stroške ter stroške obdelave (vodenja odprtih postavk, unovčevanje odprtih terjatev…).