Kako cene pomagajo uravnotežiti potrošnjo in proizvodnjo (povpraševanje in ponudbo), smo pisali v enem izmed prejšnjih člankov o tržnem ravntežju. Danes pa poglejmo, kaj se zgodi, ko sestavimo v celoto vse različne trge, tako za goriva, malo potrošnjo, zemljo, nepremičnine, kapital in nenazadnje tudi delo in vse drugo. Če opazujemo z večje perspektive, opazimo, da trgi delujejo hkrati in določajo splošno ravnovesje cen in proizvodnje.
S povezovanjem prodajalcev in kupcev (ponudbe in povpraševanja) na vsakem trgi reši tržno gospodarstvo hkrati vse tri probleme: kaj, kako in za koga. Poglejmo si v naslednjih stavkih po posameznih vprašanjih;
- Kaj oziroma katere dobrine in storitve bomo proizvajali, določajo denarne glasovnice ali volilnice potrošnikov – ne vsakih toliko in toliko let, temveč z dnevnimi nakupnimi odločitvami. Denar, ki ga plačajo v blagajne podjetij, na koncu zagotavlja sredstva za plače, rente in dividende, ki jih potrošniki in zaposleni dobimo kot dohodek. Podjetja pa motivira želja po čimvečjem dobičku. Področja, na katerih izgubljajo dobiček, podjetja opuščajo.
- Kako proizvajamo, določa konkurenca med različnimi proizvajalci. Če želi proizvajalec dosegati enako ceno kot konkurenti in maksimirati dobiček, je zanj najbolje, da ohranja stroške čim nižje. To doseže z uporabo najučinkovitejše metode proizvodnje.
- Za koga proizvajamo – kdo troši in koliko – je v veliki meri odvisno od ponudbe in povpraševanja na trgih proizvodnih dejavnikov. Trgi dejavnikov (trgi za dejavnike proizvodnje) določajo plače, rente, obrestne mere in dobičke. Te cene imenujemo cene dejavnikov (faktorske cene). Ista oseba utegne dobiti plačo za delo, dividende od delnic, obresti od hranilne vloge ali potrdila o depozitu in rento od zemljišča. Njen tržni dohodek lahko izračunamo tako, da seštejemo vse odhodke od dejavnikov. Porazdelitev dohodkov med prebivalstvo torej določajo količina proizvodnih dejavnikov, katerih lastniki so posamezniki in cene teh dejavnikov.
Na tem mestu velja opozoriti, da kažejo dohodki precej več, kot le nagrado za naporno delo ali marljivo varčevanje z odpovedovanjem. Visoki dohodki so tudi posledica velike dediščine, sreče, ugodne lokacije in na trgu visoko cenjenih spretnosti. Pogosto prikazujejo revne kot lene, toda resnica je, da so v splošnem nizki dohodki posledica slabe izobrazbe, diskriminacije ali življenja tam, kjer ni dosti zaposlitvenih možnosti in so plače nizke. To lahko strnemo v misel, da ko vidimo nekoga ki je brezposeln, si lahko rečemo; Samo po milosti ponudbe in povpraševanja to nisem ja.
Vir: Ekonomija, Samuelson in Nordhaus (GV založba 2002)