Obresti iz naslova blagovnih kreditov

V zvezi z obravnavanjem iz blagovnih kreditov pojasnjujemo:

Blagovni krediti se po zakonodaji obravnavajo kot posojila, dana v denarni obliki, zato tudi obresti, ki jih dobavitelj blaga oziroma storitve zaračuna kupcu zaradi odloženega plačila in, ki se nanašajo na plačila po opravljeni dobavi blaga, predstavljajo transakcijo, ki je oproščena plačila .

V skladu s 4. a točko 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost – (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07, 33/09 in 85/09) oproščeno dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec.

Pojem blagovnega kredita v slovenski zakonodaji pravno formalno ni opredeljen, v teoriji pa ta pojem zajema posojilo denarja, ki je namenjeno nakupu določene količine blaga.

V sodbi C-281/91 (Muys’ en De Winter’s Bouw-en) je Sodišče ES zavzelo stališče, da se mora člen 13(B)(d)(1) Šeste direktive (oz. členom 135(1)(b) Direktive Sveta 2006/112/ES o.p.) razlagati tako, da obresti, zaračunane za odloženo plačilo blaga, načeloma štejejo kot plačilo za oproščeno storitev dajanja kreditov. Vendar pa, ko dobavitelj blaga ali storitve, ki dovoli kupcu, da v zameno za plačilo obresti lahko odloži plačilo za dobavo blaga do izročitve le-tega, obresti ne štejejo kot plačilo za odobritev kredita, temveč kot del celotnega plačila za blago ali storitev.

Pri izvajanju DDV zakonodaje se tako blagovni krediti obravnavajo kot posojila, dana v denarni obliki, zato tudi obresti, ki jih dobavitelj blaga oziroma storitve zaračuna kupcu zaradi odloženega plačila in, ki se nanašajo na plačila po opravljeni dobavi blaga, predstavljajo transakcijo, ki je oproščena plačila DDV.

Vir: Pojasnilo DURS, št. 4230-82/2010-2, 9. 2. 2010

Sorodni članki: