V dopisu stranka želi pojasnilo o prejemanju pokojnine za osebo, ki je družbenik zasebne družbe (kapitalske ali osebne), v tej družbi je imenovana za prokurista, ima pa sklenjeno pogodbo o poslovodenju. Na podlagi prenehanja predhodnega statusa poslovodne osebe je oseba uveljavila pravico do pokojnine, saj se kot prokurist ni štela za poslovodno osebo in ni nastalo pravno razmerja iz drugega odstavka 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06-UPB4, 114/06-ZUTPG in 10/08-ZVarDod).
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Status poslovodne osebe se za ugotovitev obveznosti zavarovanja presoja po predpisih o gospodarskih družbah. Temelj je definicija poslovodstva, ki je podana v 10. členu Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3) in po katerih se za poslovodstvo štejejo organi ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Pri tem so merilo tudi druge določbe ZGD-1, ki govorijo o dolžnostih poslovodje v zvezi z vodenjem in poslovanjem družbe.
Prokurist je v skladu s 33. do 38. členom ZGD-1 zastopnik družbe na podlagi podeljenega pooblastila in lahko opravlja vsa pravna dejanja, ki sodijo v pravno sposobnost družbe, razen odsvojitve in obremenitve nepremičnin. Ne glede na široka pooblastila pa ni dolžan voditi poslov in nima zakonske obveznosti opravljati določenih dejanj, ki jih ZGD-1 izrecno nalaga poslovodji. Zato se ne šteje za korporacijskega zastopnika, temveč le za pooblaščenega zastopnika in se statusno glede obveznosti zavarovanja ne izenačuje s poslovodno osebo.
Po 3. alineji 33. člena ZPIZ-1 se začne obvezno zavarovanje samozaposlenih zavarovancev za družbenike zasebnih družb in zavodov z dnem vpisa v register kot poslovodna oseba in se zaključi z izbrisom iz takšnega registra. Pri ugotavljanju obveznosti zavarovanja po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 je torej pomembni formalni vpis poslovodne osebe v predpisan sodni/poslovni register. Prokurista, kot je bilo že omenjeno, ne moremo šteti za poslovodno osebo. Trenutno veljavna zakonodaja torej ne daje pooblastila, da bi se status poslovodne osebe v zvezi z obveznostjo vključitve v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ugotavljal po vsebini dela, ki ga oseba v družbi dejansko opravlja, niti po pogodbi, ki je med osebo in družbo sklenjena. Prav tako Zavod nima pristojnosti, da bi prepovedal ali kakorkoli drugače omejil sklepanje pogodb o poslovodenju med prokuristom in njegovo družbo, ki jo vodi druga poslovodna oseba. Za ugotavljanje statusa v zvezi s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem je torej merodajen vpis v sodni/poslovni register.
Enako pravilo, ki velja za vključitev v zavarovanje po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1, velja tudi za ponovno vključitev v obvezno zavarovanje po 178. členu ZPIZ-1. Osebe, ki so pridobile pravico do pokojnine kot družbeniki, ki niso več poslovodne osebe, imajo pa status prokurista, bi se bile dolžne ponovno vključiti v obvezno zavarovanje le, če bi ponovno z vpisom v sodni/poslovni register pridobile status poslovodne osebe.
Vir: ZPIZ, Sektor za izvajanje zavarovanja, Številka: 015-36/2010