Ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-1

Logo-DURS-racunovodstvo-VitagoZavezanec prosi za pojasnilo glede zapleta v zvezi s postopkom ugotavljanja rezidentskega statusa. Navaja, da je zaposlen v Avstriji, v Avstriji in Sloveniji ima stalno prebivališče, njegova družina pa je v Sloveniji. Na podlagi priloženih listin želi dokazati, da je središče njegovih gospodarskih interesov v Avstriji in ne v Sloveniji. Sklicuje se tudi na Potrdilo o rezidentstvu, ki mu ga je izdal avstrijski davčni organ. Pojasnjujemo:

1. Ugotavljanje rezidentskega statusa po in konvencijah

Slovenski davčni organ lahko ponovno odloča o stvari, o kateri je že odločala druga država pogodbenica (v konkretnem primeru je rezidentski status zavezanca ugotavljal avstrijski davčni organ) in o tem že izdala pravni akt. Po določbah notranjih zakonodaj obeh držav se posameznik lahko hkrati šteje za rezidenta v več državah v istem obdobju. Tako pravni akt o rezidentskem statusu (odločba, potrdilo), ki ga je izdal tuji davčni organ, ne preprečuje slovenskemu davčnemu organu, da odloči o že vloženi vlogi posameznika za ugotovitev njegovega rezidentskega statusa skladno z ZDoh-1.

Z vidika mednarodnih pogodb je določitev rezidenstva zelo pomembna, saj sme posameznika po svetovnem dohodku obdavčiti samo ena od držav pogodbenic, in sicer tista, katere je.

Prelomna pravila za določitev rezidenstva iz 4. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in na premoženje (v nadaljnjem besedilu: konvencija) se uporabijo le za dvojno rezidenstvo, ko je treba rezidenstvo posameznika presojati glede na taksativno določena merila. Če je torej posameznik davčni rezident obeh držav pogodbenic po določbah njunih notranjih davčnih zakonodaj (najpogosteje po merilu stalnega prebivališča, običajnega prebivališča, prisotnosti skupaj več kakor 183 dni), se kot prvo merilo za opredelitev njegovega rezidenstva po konvenciji uporabi stalno prebivališče. Če ima stalno prebivališče v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov). Če ni mogoče določiti, v kateri državi ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno prebivališče. Če ima običajno prebivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je. Če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic rešita vprašanje s skupnim dogovorom.

2. Opredelitev rezidentskega statusa v konkretnem primeru

Glede na dejstva, ki izhajajo iz vprašalnika »Ugotovitev rezidentskega statusa – Odhod iz Slovenije« in drugih prilog, je sklepati, da se obravnavana oseba v davčnem smislu šteje za rezidenta Republike Slovenije.

V skladu z Vzorčno konvencijo OECD iz leta 2005 (Model Tax Convention on Income and on Capital, OECD, 2005) se pri določanju rezidenstva posameznika upoštevajo različna dejstva, in sicer glede na to, s katero državo pogodbenico ima tesnejše osebne in ekonomske interese (središče življenjskih interesov). Pri dolgoročnem prebivanju v tujini se praviloma premakne središče življenjskih interesov, če se tudi zakonec in otroci preselijo tja. Šteje se, da posameznik središča svojih življenjskih interesov ni prenesel v državo, v kateri dela, če je obdržal prebivališče, družino in lastnino v državi, v kateri je delal in prebival pred odhodom v tujino.

Po komentarju drugega odstavka 4. člena Vzorčne konvencije OECD je treba upoštevati posameznikove družinske in družbene povezave (kje je njegova družina, v kateri državi se posameznik bolj družbeno udejstvuje), njegove poklicne, politične, kulturne in druge dejavnosti … Gre torej za njegov način življenja. Vse okoliščine posameznega primera je treba preučiti kot celoto in nameniti posebno pozornost osebnemu obnašanju posameznika. Če dokazuje zgolj obstoj stalnega prebivališča in nekaterih ekonomskih vezi v Avstriji, medtem ko je na podlagi drugih dejstev mogoče sklepati o obstoju pomembnih dejanskih rezidenčnih vezi s Slovenijo, se ne more šteti za nerezidenta Slovenije.

V obravnavanem primeru, pri katerem je davčni zavezanec obdržal stalno prebivališče v Sloveniji in je v Avstriji pridobil še eno, ne da bi se odpovedal prvemu, dejstvo, da je ohranil prvi dom v okolju, kjer je stalno živel, delal in kjer je njegova družina in premoženje, skupaj z drugimi okoliščinami nakazuje, da je zadržal središče življenjskih interesov v Sloveniji. Kadar posameznik, ki zapusti Slovenijo, ohrani prebivališče v Sloveniji (ga ima v lasti ali najemu), ki mu je na razpolago za prebivanje (deloma ali v celoti), se tako prebivališče šteje za rezidenčno vez posameznika s Slovenijo med njegovim prebivanjem v tujini.

Poleg tega pojasnjujemo, da kadar posameznik, ki je poročen ali prebiva z zunajzakonskim partnerjem, zapusti Slovenijo, vendar zakonec ali zunajzakonski partner ostane v Sloveniji, se tak zakonec ali partner šteje za rezidenčno vez posameznika s Slovenijo med posameznikovo odsotnostjo. Podobno se, kadar zapusti Slovenijo, njegovi vzdrževani družinski člani pa ostanejo v Sloveniji, ti člani štejejo za rezidenčno vez s Slovenijo.

Začasna odsotnost posameznika iz Slovenije, četudi za daljše obdobje, ne zadostuje za njegovo izključitev iz rezidentstva za davčne namene v Sloveniji.

Pri presojanju v zvezi z zapletom glede postopka ugotavljanja rezidentskega statusa se v tem primeru upoštevajo dejstva in okoliščine v okviru rezidenčnih vezi s Slovenijo:

  • zavezanec ima stalno prebivališče v Sloveniji, običajno prebiva v drugi državi, v Sloveniji pa le občasno in za krajši čas (zdomec),
  • njegov zakonski partner je ostal v Sloveniji, kjer ima tudi zaposlitev,
  • njegovi otroci oziroma vzdrževani družinski člani so ostali v Sloveniji,
  • še naprej bo imel v lasti prebivališče v Sloveniji,
  • v Avstriji bo imel vozilo, ki je registrirano v Sloveniji,
  • ostal bo včlanjen v poklicne organizacije ali sindikate v Sloveniji: BBY – Mednarodna zveza za mladinsko književnost (članarino plačuje pri slovenski sekciji),
  • obdržal je bančni račun v Sloveniji,
  • obdržal bo poštni naslov za pošiljke v Sloveniji,
  • obdržal je kreditne ali posojilne kartice, izdane pri slovenskih finančnih ustanovah,
  • ohranil je sef v Sloveniji,
  • vključen je v življenjsko zavarovanje pri zavarovalnici v Sloveniji,
  • v prihodnje bo obiskoval Slovenijo (zaradi družine predvsem ob koncu tedna),
  • v Sloveniji ima nekaj osebnih predmetov (del obleke).

Najpomembnejša okoliščina, ki jo je treba upoštevati pri presojanju, ali posameznik, ki zapusti Slovenijo, ostane njen rezident za davčne namene, je, ali ohrani rezidenčne vezi s Slovenijo, medtem ko je v tujini. Ker po razpoložljivih podatkih ugotavljamo, da s Slovenijo ni pretrgal vseh pomembnih rezidenčnih vezi in so te tesnejše kakor z Avstrijo, se še naprej šteje za rezidenta Slovenije.

Navajamo tudi, da gre iz primerov avstrijske sodne prakse glede uporabe drugega odstavka 4. člena Konvencije povzeti, da se pri odločanju, v kateri državi pogodbenici ima posameznik središče življenjskih interesov, pripisuje večji pomen osebnim interesom posameznika kakor ekonomskim.

Vir: Pojasnilo DURS, št. 42105-139/2006, 2. 11. 2006

Navajamo tudi, da gre iz primerov avstrijske sodne prakse[1] glede uporabe drugega odstavka 4. člena Konvencije povzeti, da se pri odločanju, v kateri državi pogodbenici ima posameznik središče življenjskih interesov, pripisuje večji pomen osebnim interesom posameznika kakor ekonomskim.

Sorodni članki: