Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o inšpekciji dela. Osnovni namen novega zakona je povečanje pristojnosti inšpektorjev v primeru, ko ugotovijo, da gre za prekarno delo in zagotoviti večjo pravno varnost delavcev.
Z dopolnitvijo 19. člena ZID-1 je določen dodaten ukrep s katerim se pooblašča inšpektorja, da kadar se delo ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pa bi se glede na elemente delovnega razmerja moralo, lahko inšpektor poleg izdaje prepovedne odločbe, v njej izda tudi odredbo, na podlagi katere mora delodajalec delavcu vročiti ustrezno pogodbo o zaposlitvi.
Pogodba o zaposlitvi mora biti vsebinsko ustrezna ugotovljenemu dejanskemu stanju, z učinkovanjem od sklenitve pogodbe o zaposlitvi dalje. Delavec ima pravno varstvo v primeru neizročitve ali izročitve neustreznega predloga. V kolikor delodajalec ne spoštuje odredbe, je predvidena denarna sankcija. Pomeni, da oseba, ki opravlja prekarno delo, ne bo več, tako kot danes, imela edino možnost, da v sodnih postopkih uveljavlja svojo pravico do pogodbe o zaposlitvi, ampak bo na podlagi zakona to lahko neposredno odredil inšpektor za delo, v kolikor bo ugotovil, da je bilo opravljanje dela nezakonito, ker se je opravljalo na podlagi civilne pogodbe, ne pa na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
Nov zakon uvaja tudi možnost inšpektorja, da prepove opravljanje dela delavcev ali dejavnosti ob ugotovitvi, da le-ta ni izplačal plač. Gre za nov razlog za možnost izdaje fakultativne prepovedne odločbe, saj so kršitve v zvezi s plačilom za delo najpogostejše ugotovljene kršitve inšpektorata od leta 2009 dalje. Ker inšpektor trenutno nima na voljo sredstev, s katerimi bi delodajalca neposredno prisilil k določenemu ravnanju, se vpeljuje nova rešitev, po kateri bo lahko inšpektor z upravno prepovedno odločbo neposredno vplival na ravnanje zavezanca do odprave nepravilnosti.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, www.mddsz.gov.si