Konec marca 2011 so se vsem delodajalcem, ki so prejemali delno povračilo nadomestila plače in stroškov usposabljanja za delavce na začasnem čakanju na delo v okviru drugega vladnega protikriznega ukrepa, to je Zakona o delnem povračilu nadomestila plače, iztekle pogodbe o sofinanciranju.
Zavod RS za zaposlovanje (Zavod) bo tako do konca tega leta izvajal le še izplačila in nadzore nad pogodbami o sofinanciranju, ki jih je v okviru ukrepa sklenil z delodajalci.
Zanimanje delodajalcev za pomoč države je bilo izjemno že od samega začetka izvajanja zakona. Kljub kratkemu času za pripravo se je Zavod za izvedbo zakona dobro organiziral.
Od junija 2009, ko je začel veljati drugi protikrizni zakon, je Zavod prejel 1.127 vlog delodajalcev, ki zaradi pomanjkanja dela oz. naročil niso mogli zaposlenim zagotavljati dela in so jih zato napotili na začasno čakanje na delo. V ukrep je bilo tako skupaj vključenih 946 delodajalcev in več kot 19 tisoč zaposlenih. Zavod je doslej delodajalcem izplačal dobrih 30 milijonov EUR sredstev za nadomestila plač in 1,4 milijona EUR sredstev za povračilo stroškov usposabljanja delavcev na začasnem čakanju na delo.
Namen drugega protikriznega zakona je bil ublažiti posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ki je Slovenijo zajela konec leta 2008. Delodajalci so pomoč države lahko prejemali največ 12 mesecev, medtem ko je bil posamezni delavec na začasno čakanje lahko napoten največ 6 mesecev. Celotno obdobje izvajanja zakona bo torej trajalo nekaj manj kot dve leti.
Pravočasnost in učinkovitost izvajanja zakona, tudi v kombinaciji s prvim vladnim protikriznim zakonom, to je delnim subvencioniranjem polnega delovnega časa, je pozitivno vplivala na razmere na trgu dela. Oba zakona, v skladu z namenom in realizacijo izvedbe, zato predstavljata dobro prakso na področju varne prožnosti, uspešen pristop k zagotavljanju notranje fleksibilnosti podjetij in varnosti zaposlenih nasploh.
Ocenjujemo namreč, da je bilo zaradi hitrega in prožnega odziva na spremenjene razmere na trgu dela ohranjenih približno 23 tisoč delovnih mest. Številke so še vedno spodbudne: le 7,4 % brezposelnih, za katere so delodajalci prejemali subvencijo za krajši polni delovni čas in začasno čakanje na delo, je trenutno prijavljenih pri Zavodu.
V prihodnje se pomoč države delodajalcem na področju aktivne politike zaposlovanja načrtuje zlasti v smeri spodbujanja novega zaposlovanja in usposabljanja brezposelnih za učinkovitejše vključevanje na trg dela.
Vir: MDDSZ