V nadaljevanju članka boste našli odgovore na pogosta vprašanja v zvezi z uporabo Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP).
VPRAŠANJA:
1. Za katere vrste pogodb se uporablja ZPreZP?
2. Ali se ZPreZP uporablja za obroke bančnih kreditov in zavarovalnih pogodb.
3. Ali ZPreZP prepoveduje pogodbe o finančnem najemu (leasing)?
4. Uporaba ZPreZP pri gradbenih pogodbah
5. Uporaba zakona za razmerja z mednarodnim elementom
6. Ali ZPreZP velja tudi za podružnice tujih podjetij v Republiki Sloveniji oziroma za
tuja podjetja, ki gospodarsko dejavnost opravljajo prek podružnic v Sloveniji?
7. Ali oziroma pod kakšnimi pogoji bi se lahko tuje podjetje (npr. iz Avstrije ali Italije)
vključilo v obvezni večstranski in/ali prostovoljni pobot pri AJPES?
8. Ali se ZPreZP uporablja tudi za obveznosti fizičnih oseb?
9. Katere osebe so opredeljene kot »druge osebe javnega prava«?
10. Ali lahko društvo, ustanovljeno po Zakonu o društvih, nastopa v vlogi dolžnika v smislu ZPreZP?
11. Ali se ZPreZP uporablja za posle, sklenjene med javnimi organi?
12. Kaj zajema izraz »pogodbeni dogovor«?
13. Zakaj je očitno nepravičen pogodbeni dogovor ničen?
14. Ali je sklenitev pisnega dogovora potrebna tudi v primeru, kadar daljši plačilni rok med strankama predstavlja ustaljeno poslovno prakso?
15. Katere osebe lahko vložijo tožbo na podlagi petega odstavka 4. člena?
16. Ali je zaradi očitno nepravičnega pogodbenega dogovora nična celotna pogodba?
17. Trenutek dostave blaga kot dejstvo, pomembno za začetek teka roka za plačilo
18. Kako naj se zavrne račun, da ga ne bo treba vložiti v večstranski pobot?
19. Ali je dolžnik v obvezni večstranski pobot dolžan prijaviti tudi dospelo neporavnano obveznost, ki jo prereka (je ne priznava), vendar upnik v zvezi z njo še ni sprožil spora pri pristojnem sodišču?
20. Ali se datum zapadlosti na izdanem računu lahko šteje kot dogovorjeni plačilni rok?
21. Ali je potrebno izdani račun v primeru, da je plačilni rok na računu npr. 8 ali 15 dni, zavrniti?
22. Ali ZPreZP prepoveduje obročna plačila?
23. Kaj se zgodi z obroki? Ali dajemo v pobot posamezen obrok ali celoten znesek računa?
24. Ali ZPreZP prepoveduje uporabo blagovnih kreditov?
25. Kaj pomeni prepoved določitve dneva izdaje računa?
26. ZPreZP in skupni račun.
27. Kdaj in kako se ugotovi, da je datum prejema računa sporen (prva alineja drugega odstavka 7. člena ZPreZP)?
28. Kaj pomeni, da je upnik upravičen do stroškov izterjave »brez opomina«?
29. Ali določbe o obveznem večstranskem pobotu veljajo tudi za dolžnika, ki ima sklenjeno pogodbo o izvajanju prostovoljnega pobota in na tak način izpolnjuje obveznosti do svojih upnikov?
30. Ali je potrebno v obvezni večstranski pobot prijaviti tudi denarne obveznosti do odvisnih in pridruženih družb?
31. Ali je potrebno v obvezni večstranski pobot prijaviti tudi denarne obveznosti, vključene v verižne kompenzacije, ki še niso zaključene?
32. Uporaba ZPreZP za pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo ZPreZP
33. Kakšni so točni roki za prijavo neplačane obveznosti v večstranski pobot?
34. Kaj se zgodi, če je račun dan v pobot pred datumom zapadlosti?
35. Ali lahko dolžnik kljub zamudi poravna obveznost, ki jo je prijavil pri upravljavcu?
36. Kaj se zgodi, če obveznost ni pobotana v večstranskem pobotu?
37. Kaj se zgodi, če je obveznost pobotana le delno?
38. Odnos med ZPreZP ter Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
39. Glede plačil podizvajalcem
40. Razmerje med ZPreZP ter Zakonom o izvrševanju proračuna za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011)
41. Ali se ZPreZP uporablja tudi za obveznosti iz naslova neizplačanih plač?
42. O veljavnosti 27. člena ZPreZP za nazaj
43. Ali je AJPES že akreditiran za izvajanje večstranskih pobotov?
44. Kdaj bo izveden prvi obvezni večstranski pobot?
ODGOVORI:
1. Za katere vrste pogodb se uporablja ZPreZP?
Definicija iz 1. člena ZPreZP sledi definiciji iz člena 1/2 Direktive 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/7/EU), ki določa, da so trgovinski posli, tisti posli, ki so sklenjeni med podjetji ali med podjetji in javnimi organi, ki vodijo k dostavi blaga ali izvajanju storitev za plačilo. Sledeč navedeni definiciji, ki je tudi prenesena v 1. členu ZPreZP, bo večina pogodb, ki spadajo pod domet ZPreZP imela naravo kupoprodajne ali podjemne pogodbe. Vendar namen direktive in ZPreZP ni omejiti uporabe določb direktive oziroma zakona le na kupoprodajne in podjemne pogodbe. ZPreZP se lahko, če gre za dostavo blaga ali izvedbo storitve proti plačilu, uporablja tudi za gradbene pogodbe, prevozne pogodbe, zakupne pogodbe, mandatne pogodbe …
2. Ali ZPreZP prepoveduje leasing pogodbe?
Ne. V skladu s 1. členom, se ZPreZP uporablja, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost.
Pogodba o leasingu je posel modernega avtonomnega gospodarskega prava. Ker pogodbe o leasingu krovno ne ureja niti Obligacijski zakonik (v nadaljnjem besedilu: OZ) niti drug zakon, gre za netipizirano in nekategorizirano pogodbo. Pravni vir pogodbe o leasingu je tako vsakokratni zapis pogodbenih določil.
Teorija leasing pogodbo opredeljuje kot pogodbo, s katero se prenaša uporaba zemlje, prostora, objektov ali opreme proti plačilu, ki je ponavadi v obliki zakupnine.
Pravna praksa navedeno razčleni in pove: »Za leasing pogodbo je značilno, da leasingodajalec kupi predmet leasinga in ga da v leasing (finančni najem) leasingojemalcu. Leasing je (večletna) pogodba o prepustitvi uporabe oziroma uživanja stvari za določeno plačilo, ki zajame poleg rabe tudi plačilo substance stvari, ki je dana v leasing (amortizacija); kavza leasinga je pridobitev ekonomske lastnine. Za pogodbo o leasingu je tako značilna prepustitev rabe določene stvari proti plačilu.«.
Ker je za pogodbo o leasingu značilna prepustitev stvari proti plačilu, velja da značilno in v kavzi pogodbe zajeto izpolnitev leasingodajalca (v terminologiji ZPreZP upnika) predstavlja prepustitev rabe, značilno izpolnitev leasingojemalca (v terminologiji ZPreZP dolžnika), pa plačilo leasing obroka. Ker ZPreZP želi zagotoviti hitro plačilo za opravljeno upnikovo storitev in ker storitev upnika pri leasing pogodbi predstavlja prepustitev rabe, se določbe ZPreZP uporabljajo za posamezne leasing obroke.
3. Uporaba ZPreZP pri gradbenih pogodbah.
ZPreZP določa le, da je potrebno obveznost poravnati v 30 (oziroma 120) dneh po prejemu blaga ali izvedbe storitve. ZPreZP ne posega v pravila OZ, ki določajo, kdaj se blago šteje za dobavljeno oziroma storitev za izvršeno. Ker gre pri gradbeni pogodbi za podvrsto podjemne pogodbe, se za prevzem uporabljajo določbe, ki urejajo podjemno pogodbo (primerjaj 660. člen OZ). Iz drugega odstavka 633. člena OZ izhaja, da lahko naročnik iz utemeljenega razloga zavrne prevzem. Kolikor je naročnik zavrnil prevzem, seveda ni prišlo do prejema blaga ali izvedbe storitve. Posledično roki iz ZPreZP ne začnejo teči. Poudarjamo pa, da se sledeč 633. členu OZ šteje, da kolikor dolžnik na zahtevo upnika brez utemeljenega razloga izvršenega dela ne pregleda, da ga je prevzel.
4. Uporaba zakona za razmerja z mednarodnim elementom:
ZPreZP bo v razmerjih z mednarodnim elementom veljal, če bo na njegovo uporabo odkazal Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99 in 45/08; v nadaljnjem besedilu: ZMZPP).
ZMZPP v 19. členu določa, da se za vprašanja, ki so povezana s pogodbami, primarno uporabi pravo, ki sta ga stranki izbrali. Če stranki prava, ki naj se uporabi, nista izbrali, se sledeč 20. členu ZMZPP uporabi pravo, s katerim je razmerje najtesneje povezano. Če posebne okoliščine primera ne napotujejo na drugo pravo, se šteje, da je najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima stranka, ki je zavezana opraviti za posamezno pogodbo značilno izpolnitev, stalno prebivališče oziroma sedež.
V terminologiji ZPreZP opravi značilno izpolnitev upnik denarne obveznosti, ki je npr. izdelal škatlo vijakov.
Imamo dve možnosti:
- Upnik (tisti, ki je izdelal škatlo vijakov) je slovenska družba. Dolžnik (kupec vijakov) je tujec. Ker je upnik tisti, ki je dolžan opraviti značilno izpolnitev, se v tem razmerju uporabi slovensko pravo. Navedeno pomeni, da se za razmerje uporablja tudi ZPreZP. ZPreZP upniku ne postavlja nikakršnih obveznosti. Slovenski izvoznik torej z uporabo ZPreZP ni obremenjen, lahko pa bi v primeru zamude zahteval, da tuj dolžnik vpiše svojo denarno obveznost v sistem obveznega večstranskega pobota.
- Upnik, torej tisti, ki je izdelal škatlo vijakov je tujec. Ker je upnik tisti, ki je dolgoval značilno izpolnitev, se uporabi pravo države sedeža (ali bivališča) upnika. Za presojo pogodbenega razmerja se torej uporabi tuje pravo. Navedeno pomeni, da se za presojo pravnega razmerja in določitev dolžnosti slovenskega dolžnika ne uporablja ZPreZP.
5. Ali ZPreZP velja tudi za podružnice tujih podjetij v Republiki Sloveniji oziroma za tuja podjetja, ki gospodarsko dejavnost opravljajo preko podružnic v Sloveniji?
Nastopanje podružnice tujega podjetja v pravnem prometu ureja 679. člen Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB3; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), ki določa, da podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja.
Z vidika varstva upnika, ima sklenitev posla s podružnico enake učinke kot neposredna sklenitev posla z matičnim podjetjem. Pri odgovoru na vprašanje, ali ZPreZP velja za podružnice tujih podjetij, je potrebno upoštevati zgoraj navedeno razlago uporabe ZMZPP.
6. Ali oziroma pod kakšnimi pogoji bi se lahko tuje podjetje (npr. iz Avstrije ali Italije) vključilo v obvezni večstranski in/ali prostovoljni pobot pri AJPES?
Tuja podjetja se v sistem večstranskega pobota vključijo pod enakimi pogoji, ki že sicer veljajo za vključitev v sistem obveznega večstranskega pobota. Tuja podjetja se torej lahko vključijo v sistem obveznega večstranskega pobota, če izpolnijo pogoje iz ZPreZP. Tuja podjetja morajo za vključitev v sistem obveznega večstranskega pobota razpolagati s podatki iz prvega odstavka 17. člena ZPreZP. Pri vključitvi morajo tuja podjetja spoštovati pravila upravljavca.
7. Ali se ZPreZP uporablja tudi za obveznosti fizičnih oseb?
V skladu z 2. členom ZPreZP se kot gospodarski subjekt obravnavajo tudi »druge fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost«. Z navedenim so mišljeni zasebniki, torej fizične osebe, ki nimajo statusa podjetnika in ki kot poklic samostojno opravljajo določeno dejavnost. To so npr. notar, zdravnik, odvetnik in podobno.
8. Katere osebe spadajo pod definicijo »druge osebe javnega prava«?
ZPreZP v tretjem odstavku 2. člena določa, da je druga oseba javnega prava vsaka oseba, ki:
- je ustanovljena za opravljanje dejavnosti, ki je v splošnem interesu in je industrijske ali poslovne narave,
- je pravna oseba, in
- v višini več kot 50 odstotkov financirana iz sredstev organov Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava ali ti organi opravljajo nadzor nad poslovanjem take osebe ali imajo upravljavski ali nadzorni odbor, katerega več kakor polovico članov imenujejo organi Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti ali druge osebe javnega prava.
Iz besedila 3. odstavka 2. člena ZPreZP izhaja, da je druga oseba javnega prava vsaka oseba, ki opravlja dejavnost, ki je v splošnem interesu in je industrijske ali poslovne narave. Navedeni pogoj je strožji od pogoja, ki je določen v Direktivi 2011/7/EU. Navedeno je skladno s 3. odstavkom 12. člena Direktive 2011/7/EU, ki določa, da »države članice lahko uveljavijo določbe, ki so bolj ugodne za upnika, kot določbe potrebne za uskladitev s to direktivo«.
Pri pripravi ZPreZP je bil namen predlagatelja, da definicija drugih oseb javnega prava za potrebe uporabe ZPreZP zajame vse pravne osebe, katerim lastništvo države ali lokalne skupnosti zagotavlja implicitno garancijo za kritje dolgov in s tem lažji dostop do virov financiranja.
Presoja, ali določena pravna oseba spada pod definicijo drugih oseb javnega prava, se opravi posamično za vsako pravno osebo, saj je rezultat presoje odvisen lastnosti posamezne osebe. Ministrstvo za finance tako ne more objaviti seznama, ki bi zajel vse osebe, ki se za potrebe uporabe ZPreZP, štejejo za druge osebe javnega prava.
Kot pomoč pri presoji, ali se določena oseba šteje za drugo osebo javnega prava za potrebe ZPreZP, Ministrstvo za finance poudarja, da se za drugi osebo javnega prava nedvomno štejejo vse osebe, za katere se uporablja Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06 in spremembe; ZJN-2). V skladu z drugim odstavkom 3. člena ZJN-2, je definicija druge osebe javnega prava za potrebe ZJN-2 resda omejene na osebe, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti, ki so v splošnem interesu in ki nimajo industrijskega ali poslovnega značaja. A ker se ZPreZP uporablja za osebe, katerih dejavnost je industrijskega ali poslovnega značaja, se v skladu z argumentom z večjega na manjše (argumentum a maiori ad minus), ZPreZP uporablja tudi za osebe, katerih dejavnost nima industrijske ali poslovne narave, saj je pri njih netržno izvajanje dejavnosti zagotavlja večjo stalnost prihodka.
Ministrstvo za finance še dodaja, da besedilo 2. člena ZPreZP ni v nasprotju z uvodno izjavo št. 24 Direktive 2011/7/EU. Uvodna izjava št. 24 se namreč nanaša na 4. odstavek 4 člena Direktive 2011/7/EU, v zvezi s katerim je državam članicam podeljena diskrecijska pravica glede njegovega prenosa v nacionalno zakonodajo. Pri pripravi ZPreZP je bil sprejeto stališče, da se v Republiki Sloveniji ne poslužimo te diskrecijske pravice, saj bi s tem diskriminirali med osebami, ki jih ZPreZP določa kot javne organe.
9. Ali lahko društvo, ustanovljeno po Zakonu o društvih, nastopa v vlogi dolžnika v smislu ZPreZP?
ZPreZP v opredelitvi gospodarskega subjekta v prvem odstavku 2. člena zajema tudi »druge pravne osebe, kadar se v skladu s predpisom občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti opravljajo pridobitno dejavnost, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo.« Navedena določba zajema tudi društva in druge pravne osebe, kadar ta v skladu s področno zakonodajo (npr. Zakonom o društvih; Uradni list RS št. 61/06 in 58/09) opravljajo pridobitno dejavnost.
Zgolj kot ilustracijo primera, kdaj npr. društvo opravlja pridobitno dejavnost, bi lahko navedli prodajo hrane in pijače ali spominkov članom in nečlanom. Ko društvo kupi pijačo in hrano ali material za izdelavo spominkov, ki jo bo nato prodalo članom ali nečlanom, nastopi društvo kot upnik v smislu ZPreZP do dobavitelja teh surovin.
10. Ali se ZPreZP uporablja za posle, sklenjene med javnimi organi?
Iz 1. člena ZPreZP izhaja, da se ZPreZP uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med:
- gospodarskimi subjekti ali
- med gospodarskimi subjekti in javnimi organi.
Sledeč argumentu a contrario se ZPreZP ne uporablja za pravne posle, ki so sklenjeni med javnimi organi. Navedeno potrjuje tudi teleološka razlaga zakona, saj je bil namen zakona zagotoviti hitra oziroma pravočasna plačila gospodarskim subjektom in ne javnim organom.
11. Kaj zajema termin »pogodbeni dogovor«?
Gre za vsak dogovor med strankama. Pojem pogodbeni dogovor je uporabljen, ker je pogodba lahko sklenjena tudi ustno. Kolikor bi uporabili pojem »pogodbeno določilo«, bi ta pojem nakazoval, da mora pogodba biti sklenjena v pisni obliki.
12. Zakaj je očitno nepravičen pogodbeni dogovor ničen?
7. člen Direktive 2011/7/EU, katerega prenaša 4. člen ZPreZP določa, da je nepravičen pogodbeni dogovor »unenforceable«. Direktiva 2011/7/EU torej omogoča tudi določitev blažje sankcije kot je ničnost. ZPreZP je kot sankcijo določil ničnost, saj ničnost bolj kot druge milejše sankcije (npr. izpodbojnost) varuje upnika. Pravica upnika, da uveljavlja ničnost namreč ni časovno omejena.
Če bi kot sankcijo določili npr. izpodbojnost, bi moral upnik tožbo vložiti v časovno omejenem obdobju (OZ določa subjektivni rok enega leta oz. objektivni rok treh let). Če bi se zgledovali po ureditvi čezmernega prikrajšanja, bi bil rok za zahtevo po razveljavitvi omejen na 6. mesecev. Ker bi vsakršno časovno omejevanje pravice zahtevati razvezo pogodbe omejilo upnika, smo kot sankcijo določili ničnost.
13. Katere osebe lahko vložijo tožbo na podlagi petega odstavka 4. člena?
Prva alineja 5. odstavka zajame interesna gospodarska združenja, druga alineja gospodarsko in obrtno zbornico, tretja pa nevladne organizacije.
5. odstavek 4. člena sicer sledi 5. odstavku člena 7 Direktive 2011/7/EU. Namen podelitve pooblastila za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti tudi osebam, ki nimajo neposrednega pravnega interesa je, da se omogoči spor pred sodiščem, v katerem se subjektu, ki ga potencialno nično pogodbeno določilo obremenjuje, ni potrebno razkriti. Kolikor te določbe ne bi bilo, bi tretje osebe lahko vložile tožbo le na podlagi pooblastila neposredno prizadete osebe. Prizadeta oseba bi se bila tako primorana razkriti, kar bi lahko škodovalo njenemu nadaljnjemu poslovnemu razmerju s toženo stranko, še posebej, če bi prizadeta oseba tožbo izgubila.
14. Ali je zaradi očitno nepravičnega pogodbenega dogovora nična celotna pogodba?
Za presojo ali je nična celotna pogodba ali le posamezen del se uporabi 88. člen OZ, ki določa, da zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena.
15. Trenutek dostave blaga kot dejstvo, pomembno za začetek teka roka za plačilo
ZPreZP je kot relevantno navezno okoliščino za določitev dneva začetka teka roka za plačilo določil dan dobave blaga ali izvedbe storitev. Predlagatelj se je namreč želel izogniti podaljševanju plačilnih rokov z zahtevo dolžnika upniku, da naj dolžnik še ne izda računa oziroma da naj ga datira na nek datum v prihodnosti.
Same določbe 5. oziroma 6. člena predstavljajo le zunanji okvir, znotraj katerega morajo biti izvedena vsa plačila. Upnik in dolžnik se tako lahko dogovorita tudi za rok plačila, ki znaša 15 dni šteto od izdaje računa. Če bi bil rok za plačilo določen kot 15 dni šteto od izdaje računa in tak rok ne bi bil daljši od 30 oziroma 120 dni, bi dolžnik prišel v zamudo s potekom 15 dnevnega roka. Če bi tako določen rok bil daljši od 30 oziroma 120 dni, bi bil tako določen pogodbeni rok ničen. Dolžnik bi v tem primeru prišel v zamudo s potekom 30 dnevnega roka iz 7. člena ZPreZP.
16. Kako naj zavrne račun, da ga ne bo potrebno vložiti v večstranski pobot?
Relevantno dejstvo za ZPreZP ni sprejem/zavrnitev računa, temveč sprejem dostavljenega blaga oz izvedene storitve. Vprašanje sprejema oz zavrnitve računa je pomembno le, če se šteje za sprejem ali zavrnitev blaga.
Če je dolžnik blago prevzel, se šteje, da je bilo blago dostavljeno. Tudi če ima tako blago napake, je bila storitev opravljena. Dolžnik jo je dolžan plačati. Lahko pa uveljavlja jamčevalne zahtevke.
Če je napaka takšna, da se blago ne more šteti za dobavljeno oziroma storitev za opravljeno, do dostave blaga oziroma izvedbe storitve ni prišlo. Dolžnik te obveznosti ni dolžan poravnati. Seveda pa lahko dobavitelj/izvajalec storitve sproži spor pred sodiščem, v katerem dokazuje, da je bila zavrnitev neupravičena.
Vprašanje ustreznosti zavrnitve računa je torej vezano na vprašanje ali zavrnietv/sprejem računa pomeni zavrnitev oz. sprejem blaga ali storitve. Ustreznost zavrnitve le te, pa je odvisna od narave napake.
17. Ali ZPreZP prepoveduje obročna plačila?
Ker ZPreZP niti ne določa izjem za obročno odplačevanje, niti obročnega plačevanje ne prepoveduje, je obročno odplačevanje v povezavi z ZPreZP možno, če je posamezen obrok plačila plačan v 30 (oziroma 120) dneh od izvedbe storitve ali dostave blaga, katero se z obročnim plačilom poravna.
18. Kaj se zgodi z obroki. Ali dajemo v pobot posamezen obrok ali celoten znesek računa?
V skladu z predhodnim odgovorom se v pobot vpisujejo posamezni zapadli obroki.
19. Ali ZPreZP prepoveduje uporabo blagovnih kreditov?
Ker ZPreZP niti ne določa izjem za blagovne kredite, niti blagovnih kreditov ne prepoveduje, je blagovni kredit v povezavi z ZPreZP možen, če je posamezen obrok plačila plačan v 30 (oziroma 120) dneh od izvedbe storitve ali dostave blaga, katero se z obrokom kredita poravna.
20. Kaj pomeni prepoved določitve dneva izdaje računa?
Pri določbi 4. člena ZPreZP, da je nično pogodbeno določilo, s katerim bi bil določen dan izdaje računa, ne gre za prepoved določila v pogodbi, s katerim bi upnika zavezali k pravočasni izdaji računa. Z navedeno določbo se prenaša 3b odstavek 4. člena Direktive 2011/7/EU. Namen določbe je le zagotoviti, da je izdaja računa izvedena v odvisnosti od dostave blaga ali izvedbe storitve, do česar ne bi prišlo, če bi bil dan izdaje računa določen kot fiksen, koledarski dan v pogodbi.
21. ZPreZP in skupni račun:
Roki določeni v 5. 6. in 7. členu ZPreZP se štejejo od dneva izvedbe posamezne storitve oziroma posamezne dostave blaga. Če pa je blago dostavljeno ali storitev opravljena pred dogovorjenim rokom za dobavo, začne rok za plačilo teči od dogovorjenega roka za dobavo oziroma opravo storitve.
ZPreZP določa najdaljše plačilne roke, ne vsebuje pa določb, kdaj je potrebno izdati fakturo (tu je treba upoštevati davčno zakonodajo). V skladu z navedenim pod točko 3, se dogovor o izdaji skupnega računa ne šteje za dogovor, ki bi bil ničen v skladu z ZPreZP.
22. Kaj pomeni, da je upnik upravičen do stroškov izterjave »brez opomina«?
11. člen ZPreZP sledi členu 6. Direktive 2011/7/EU, ki določa pravico do nadomestila stroškov izterjave v višini 40 evrov. Upnik ima pravico do navedenega zneska, ne da bi moral dokazovati, da mu je v tem znesku zaradi zamude dolžnika nastala škoda. Višina nadomestila je določena skladno z Direktivo 2011/7/EU, pri čemer 40 evrov približno odgovarja stroškom, ki bi jih sledeč odvetniški tarifi upnik imel, če bi za pripravo obvestila o zamudi najel odvetnika.
Navedba, da je upnik upravičen do teh stroškov »brez opomina« pove, da upnik pridobi upravičenje do povrnitve stroškov izterjave z nastopom dejstva zamude dolžnika.
23. Uporaba ZPreZP za pogodbe, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo ZPreZP:
Plačilni roki, ki so bili določeni v pogodbah sklenjenih pred uveljavitvijo ZPreZP, ostanejo v veljavi kot so bili dogovorjeni, tudi če so v nasprotju z določbami ZPreZP. ZPreZP ne vsebuje posebne določbe, ki bi določala, da se zakon ne uporablja za pogodbe sklenjene pred njegovo uveljavitvijo, saj prepoved povratne veljave zakonov določa Ustava republike Slovenije.
V zvezi s sukcesivnimi dobavami velja, da če so roki za plačilo dogovorjeni v pogodbah, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo zakona, ostanejo ti roki v veljavi. Če roki niso bili dogovorjeni (molče ali izrecno) se uporabljajo pravila ZPreZP.
24. Kakšni so točni roki za prijavo neplačane obveznosti v večstranski pobot?
Trenutek nastanka dolžnosti prijave obveznosti v obvezni večstranski pobot določata 16. in 18. člen ZPreZP. Dolžnik mora tako svojo obveznost prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi datumu nastanka zamude. Prijava se šteje za opravljeno, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko upravljavec zapre vnos za posamezni krog pobota. Navedeno pomeni, da kolikor zapre upravljavec posamezen krog pobota na dan, ki sledi dnevu nastanka zamude, mora dolžnik obveznost v večstranski pobot prijaviti ta dan. Če upravljavec zapre krog pobota 30. dan po nastanku zamude, mora dolžnik prijaviti obveznost v obvezni pobot 30. dan po nastanku zamude.
25. Kaj se zgodi, če je račun dan v pobot pred datumom zapadlosti?
V skladu s 12. členom ZPreZP je v pobot lahko dana tudi nedospela denarna obveznost, če se pogodbeni stranki o tem pisno dogovorita. Sicer pa velja, da lahko dolžnik že danes, v skladu s 373. členom OZ, predčasno izpolni denarno obveznost.
26. Ali lahko dolžnik, kljub zamudi, poravna obveznost, ki jo je prijavil pri upravljavcu?
Seveda. Namen zakona nikakor ni prepovedati dolžniku, da po nastopu zamude plača svoj dolg upniku. Namen zakona je le zagotoviti poplačilo obveznosti s katerimi je dolžnik v zamudi.
Dolžnik lahko svojo obveznost izbriše iz sistema obveznega večstranskega pobota. Navedeno izhaja iz 14. člena ZPreZP, ki določa vsebino pravil sistemov večstranskega pobota. Če dolžnik svoje prijave morda ne bi izbrisal iz sistema obveznega večstranskega pobota, bi še vedno lahko zahteval vračilo preveč plačanega na podlagi pravil, ki urejajo neupravičeno obogatitev.
27. Kaj se zgodi, če obveznost ni pobotana v večstranskem pobotu?
Če obveznost ni pobotana, potem obveznost ni prenehala. Dolžnik mora svojo obveznost poravnati na enega od načinov, ki v skladu z OZ pomenijo prenehanje obveznosti. Seveda lahko dolžnik svojo obveznost ponovno prijavi v večstranski pobot.
Poudarjamo, da kolikor se obveznost ne pobota, dolžnik ne nosi nikakršnih stroškov v zvezi z obveznim vpisom obveznosti v sistem večstranskega pobota.
28. Kaj se zgodi, če je obveznost pobotana le delno?
Potem obveznost preneha le v delu, ki je bil pobotan znotraj sistema obveznega večstranskega pobota. Dolžnik je seveda še vedno dolžan plačati preostanek obveznosti. Upnik pa ima na razpolago vsa obstoječa pravna sredstva.
29. Odnos med ZPreZP in Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ):
ZPreZP ne prepoveduje, da bi se v sistem obveznega pobota vnašale obveznosti, glede katerih poteka izvršba. Zakon le določa, da dolžnik ni dolžan prijaviti take obveznosti v pobot.
Poplačilo obveznosti v sistemu obveznega pobota ima enako naravo kot poplačilo obveznosti z gotovino. Tek izvršilnega postopka tudi pred uveljavitvijo ZPreZP ni preprečeval, da dolžnik dolga ne bi poravnal prostovoljno. Ker tek izvršilnega postopka torej ne predstavlja ovire za plačilo dolga z gotovino, tudi ne predstavlja ovire za prenehanje obveznosti v sistemu večstranskega pobota. Če je obveznost, ki je predmet izvršilnega postopka, poravnana v sistemu večstranskega pobota, bo dolžnik vložil ugovor v skladu s 55. členom ZIZ, enako kot bi ga vložil, če bi obveznost poravnal prostovoljno.
Dolžnik obveznost sam vpiše (in tudi izbriše) iz obveznega pobota. Šteje se, da je bila obveznost v pobot vnesena, če je sprejeta v sistem v trenutku, ko upravljavec zapre vnos za posamezni krog pobota. Navedeni trenutek nastopi pred samo izvedbo pobota. Če bo dolžnik torej zvedel, da je zoper njega začeta izvršba bo, če bo želel, ni pa to nujno, prijavo obveznosti sam izbrisal iz sistema.
Glede stroškov obveznega pobota opozarjamo, da dolžnik ne bo trpel nikakršnih stroškov, če njegova obveznost v sistemu ne bo pobotana. Sam vnos (in izbris) obveznosti v sistem obveznega večstranskega pobota, bo brezplačen.
30. Glede plačil podizvajalcem:
Rok za plačilo teče od oprave storitve podizvajalca. Namen ZPreZP je namreč zagotoviti pravočasna plačila podizvajalcem.
31. Razmerje med ZPreZP in Zakonom o izvrševanju proračuna za leti 2010 in 2011 (ZIPRS1011):
Tako ZPreZP kot ZIPRS1011 določata 30. dnevni rok plačila, razlikujeta pa se v določitvi trenutka začetka teka roka. ZPreZP kot navezno okoliščino določa trenutek izvedbe storitve ali dostave blaga, ZIPRS1011 pa dan prejema listine, ki je podlaga za izplačilo.
Pri določitvi trenutka začetka teka roka je potrebno uporabiti določbe ZIPRS1011, saj ZIPRS1011 v 22. členu določa, da so »ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani s tem zakonom«. Specialnost ZIPRS1011 priznava tudi ZPreZP, saj v drugem odstavku 6. člena določa, da se domneva o trenutku začetka teka plačilnega roka uporablja le, če drug zakon ne določa drugače.
Ker enako določbo vsebuje tudi 23. člen Zakona o izvrševanju proračuna RS za leti 2011 in 2012 (ZIPRS1112), velja navedeno tudi pri uporabi določb ZIPRS1112.
32. Ali se ZPreZP uporablja tudi za obveznosti iz naslova neizplačanih plač?
ZPreZP se uporablja le za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost. ZPreZP se torej ne uporablja za obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, katere ena pogodbena stranka je delavec (fizična oseba).
33. O retroaktivnosti 27. člena ZPreZP:
Člen določa, da pride dolžnik, ki še ni bil v zamudi, če je upnik iz pogodbe, ki je bila sklenjena pred uveljavitvijo tega zakona, že izpolnil svojo nasprotno obveznost, in rok za izpolnitev s strani dolžnika ni bil določen, v zamudo v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Do primera, da dolžnik še ni v zamudi, če rok ni določen in če je upnik svojo obveznost že izpolnil, lahko pride le, če upnik dolžnika ni opomnil na njegovo izpolnitev. V tem primeru pride dolžnik, sledeč 29. členu ZPreZP v zamudo v 30 dneh po uveljavitvi ZPreZP. Določba tako ne posega v pogodbeno razmerje za nazaj, določba le nadomesti opomin, ki bi ga upnik moral dati dolžniku, da bi le ta prišel v zamudo.
34. Ali je AJPES že akreditiran za izvajanje večstranskih pobotov?
AJPES izvaja tako prostovoljni kot obvezni večstranski pobot. Za izvajanje prostovoljnega AJPES, tako kot tudi drugi izvajalci, ne potrebuje posebnega dovoljenja. Za Izvajanje obveznega večstranskega pobota pa je AJPES pooblaščen na podlagi drugega odstavka 29. člena ZPreZP.
35. Kdaj bo izveden prvi obvezni večstranski pobot?
Prvi večstranski pobot bo izveden 15.4.2011. Več informacij najdete na: http://www.ajpes.si/novice.asp?id=72
Vir:
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA FINANCE
Direktorat za finančni sistem
Sektor za finančni sistem
Številka: IPP: 007-6/2011
Datum: 31.3.2011