Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je danes organiziralo okroglo mizo Delo dobi: menedžer (M/Ž).
Svoja mnenja in stališča so soočili slovenski menedžerji in menedžerke: Martina Vuk, državna sekretarka MDDSZ, Tjaša Kolenc Filipčič, predsednica sekcije mladih managerjev pri Združenju Manager, Žiga Vavpotič, predsednik sveta, strokovni direktor in soustanovitelj Zavoda Ypsilon, Matija Sevšek, svetovalec v vodstvu generalnega sekretariata NLB, in Daniela Bervar Kotolenko, solastnica in direktorica marketinga pri Media lab.
Ministrstvo je predstavilo tudi prve izsledke raziskave o postopkih kadrovanja na menedžerska mesta, ki je bila v Sloveniji opravljena konec lanskega leta v okviru projekta, sofinanciranega iz sredstev EU programa Progress, Vključi.Vse. Rezultati kažejo, da večina sodelujočih organizacij iz zasebnega sektorja še nikoli ni imela ženske na najvišjem mestu odločanja (kar 76 % delniških družb in 60 % družb z omejeno odgovornostjo), tudi trenutno na najvišjih položajih močno prevladujejo moški. Da so predsodki in stereotipi tudi na tem področju še vedno prisotni, kažejo odgovori na vprašanje, zakaj organizacije ne dosegajo uravnotežene zastopanosti žensk in moških na mestih odločanja. Med bolj zaskrbljujočimi so odgovori, da za menedžerska mesta med ženskami ni dovolj izkušenih in primernih kandidatk, da imajo pri kadrovanju glavno besedo moški, ki podpirajo večinoma moške in da so pravila za izbor (napisana in nenapisana) praviloma bolj prilagojena moškim, kriteriji za izbor pa osebam brez družinskih obveznosti ali moškim. To posledično vodi do tega, da delodajalec na razgovoru raje izbere slabšega kandidata kot žensko, ki je bolj izobražena, je bolj ambiciozna in ima širšo podporo kolektiva, a bo najverjetneje imela še kakšnega otroka.
Raziskave v tujini in pri nas kažejo, da je razloge za manjše število žensk na mestih odločanja v gospodarstvu moč najti na osebni, organizacijski in družbeni ravni. Martina Vuk, državna sekretarka na MDDSZ, stanje komentira takole: »Spol pri moških velikokrat deluje kot nevidni pospeševalnik, saj si ljudje pod pojmom vodja organizacije prej predstavljajo gospoda srednjih let kot npr. mlajšo žensko. Da so spolni stereotipi na tem področju še kako prisotni, smo videli tudi, ko smo organizacije v naši raziskavi vprašali, kateri so razlogi, da na najvišjih mestih odločanja nimajo uravnoteženega deleža žensk in moških. Pogost odgovor je bil, da nimajo usposobljenih srednjih menedžerk. Najboljši možni odziv na tak argument sem prebrala v raziskavi Deutsche bank iz leta 2001, ki pravi, da si morajo organizacije zastaviti vprašanje, kaj manjka njihovemu pristopu, da jim ne uspe privabiti, obdržati in napredovati žensk.«
Statistični podatki kažejo, da se stanje v Sloveniji in EU glede enakosti spolov na mestih odločanja v gospodarstvu sicer izboljšuje, a je napredek izjemno počasen. Najbolj opazen je tam, kjer izboljšanje stanja ni prepuščeno organizacijam samim, ampak so bili sprejeti zavezujoči nacionalni ukrepi – običajno določitev minimalnega deleža vsakega izmed spolov oziroma tako imenovane kvote. Na zakonodajni ravni se v EU trenutno pripravlja direktiva, ki bi največja podjetja, ki kotirajo na borzi – v EU je takšnih približno 620, v Sloveniji 20, zavezala k temu, da imajo do leta 2020 v nadzornih svetih 40 % vsakega od spolov oziroma skupaj na izvršnih in neizvršnih direktorskih mestih tretjino vsakega od spolov. Izkušnje držav – npr. Danske, Norveške, Španije, Belgije, Nizozemske, Italije, Islandije, Francije, Avstrije, kjer so že uzakonili t. i. kvote, so pozitivne. Žensko podjetništvo. Slovenija predlog direktive podpira – politična podpora temelji na podpori gospodarstva, saj bi kar 11 podjetij od 14 (4 niso odgovorila) podprlo ukrep, da ima pri sestavljanju nadzornih svetov prednost oseba nezadostno zastopanega spola, če je ta oseba enako kvalificirana kot oseba nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Velika je tudi podpora javnosti, saj kar 95 % Slovenk in Slovencev po raziskavi Eurobarometra meni, da bi ob upoštevanju enakih kompetenc ženske morale biti enako zastopane na vodstvenih položajih v podjetjih, 80 % pa jih podpira zakonodajo na tem področju.
Vir: MDDSZ