Ljubljana, 6. oktober 2011 – Predsedstvo GZS je na včerajšnji seji s kriznima ministroma v odstopu, mag. Mitjem Gasparijem in dr. Francijem Križaničem ter direktorjem SIB banke mag. Sibilom Svilanom, razpravljalo o zahtevi za nove vire financiranja razvoja gospodarstva in aktualnih razmerah v Sloveniji.
Povabilo jih je ne glede na omejene pristojnosti, ker je v obdobju med eno in drugo vlado treba voditi državo. Prav v tem času je treba preprečiti zamude, ki bi nas lahko drago stale ali imele celo nepopravljive posledice. Tudi v tem času je mogoče nastaviti nekatere sistemske ukrepe, s katerimi bi lahko zagotovili zagon gospodarstva.
Predsedstvo je izpostavilo, da slovensko gospodarstvo potrebuje dostop do novih finančnih virov za oživitev in razvoj. Menijo, da bi bilo dodatno zadolževanje države za 1 milijardo evrov manjkajočih sredstev, ki bi večalo gospodarsko rast, ne potrošnje in sociale, makroekonomsko sprejemljivo, seveda pod ustreznimi pogoji. Usmeriti bi jih morali tako v razvojne projekte velikih, srednjih in malih podjetij, ki so kapitalsko ustrezna in lastniško konsolidirana kot za investicije v javno infrastrukturo, nujno za konkurenčnost gospodarstva in doseganje okoljskih zavez Slovenije. Vlagati bi jih morali v prioritetna področja in nadzirati njihovo namensko porabo za projekte s primernimi donosi.
Predsedstvo GZS je skrajno zaskrbljeno nad vse večjim kreditnim krčem slovenskih bank, ki so velika zavora tudi za podjetja, ki so konkurenčna, sposobna rasti, razvoja in investicij. Zaskrbljeno je nad tem, da nas mednarodni finančni trgi, od katerih smo odvisni, zaradi politične krize zadnjih mesecev in sprememb, ki se niso izvedle, gledajo z ocenami tveganja, nižjimi kot kadarkoli doslej. Zaskrbljeno je nad tem, da cena denarja za kredite države, gospodarstva in prebivalstva bistveno presega povprečje EU in da zaostrovanje krize evro območja lahko to stanje še poslabša. Tako bodo krediti in cena denarja še manj dostopni.
Slovenija potrebuje domač in tuj kapital, potrebuje konkurenčno poslovno okolje, zlasti zmanjšanje rigidnosti trga dela in socialno kapico za plače visoko usposobljenih. Da bi Slovenija povečala zaupanje domačega in tujega kapitala v predvidljivost poslovnega okolja, je nujno z ustrezno kombinacijo spodbud in davčnih olajšav spodbujati naložbe v informacijske in zelene tehnologije, tehnološko in raziskovalno opremo, vlaganja v nove trge, inovativne proizvode, poslovne modele, ki so pogoj za dvig produktivnosti in realno rast gospodarstva, posebej izvoza. Glede na javno finančno stanje in skepso finančnih trgov do Slovenije je to lahko celo neizvedljivo.
Predsedstvo zato pričakuje od obeh ministrov, da javnosti in politiko soočita z realno sliko stanja, ki je skrajno resna. Vsako dejanje ali nerealne predvolilne obljube, ki zavajajo s privilegiji, dejansko pa bi ekonomsko samostojnost Slovenije močno ogrozile, lahko težko stanje oteži do skrajnosti. Razumeti jih mora tudi nova, po pričakovanjih predsedstva odgovorna, visoko strokovna vlada, v kateri bo minister za gospodarstvo s primernimi pooblastili, ki gospodarstvo pozna in razume.
Predsedstvo opozarja, da gospodarstvo ne bo sprejelo nobenih novih bremen, da pričakuje razbremenitve, realno varčevanje in učinkovitost v državnem in javnem sektorju. Ključna bo tudi realizacija strukturnih reform, ki se bodo z odlašanjem spremenile v tektonske, še težje izvedljive premike.
Predsedstvo je opozorilo na neustrezno urejenost instituta referendumov, ki omogočajo, da parcialni razlogi in interesi, brez odgovornosti za posledice, prevladujejo nad celovitimi in družbeno ekonomskimi utemeljitvami interesov Slovenije. Zadnji primer, ki na to kaže, je včeraj zavrnjeni predlog Zakona o poroštvu za TEŠ Blok 6, ki bo povzročil veliko neposredno finančno in posredno gospodarsko škodo.
Zloraba referendumov je tako kot plačilna nedisciplina, zloraba insolventnih postopkov, negospodarna javna naročila, molk organov brez odgovornosti za posledice, prenormiranost, neusklajenost predpisov, nenazadnje pa tudi prepozno ali nikoli dobljena pravica, le odraz nedelovanja pravne države.
Slovensko gospodarstvo bo konkurenčno in privlačno za tuje investitorje le pod pogoji, da bo pravo predvidljivo in zanesljivo ter da bo uživalo zaupanje gospodarskih subjektov, da se bodo spoštovale človekove pravice in svoboščine, kot je npr. svoboda podjetniške pobude, ter da se bo spoštovalo načelo delitve oblasti.
O vsem tem in še o čem, kar vpliva na konkurenčnost gospodarstva in Slovenije bo govora na Vrhu slovenskega gospodarstva, 24. oktobra 2010.
Dodatne informacije: Odnosi z javnostmi, 01 5898 136
Vir: GZS