Tako trgovci, kot vsi ostali podjetniki, venomer iščemo nove ali drugačne načine za povečanje prodaje. Ena od možnosti povečanja prodaje je tudi prodaja na podlagi komisijske pogodbe. Komisijska pogodba daje rešitev tudi pri nabavi. Predvsem nabavi iz tujine, kadar sami ne obvladujemo vseh znanj o določenem trgu ali nabavnih poteh. Komisijska pogodba marsikateremu proizvajalcu, pa tudi veletrgovcu, omogoča prodor na trg. V večih primerih pa je tudi pogoj za obstoj na trgu. Čas recesije zna biti včasih zelo krut. Hkrati pa je tudi čas novih priložnosti in ustvarjanja prednosti pred konkurenco. In morda je prav komisijska prodaja rešitev za marsikoga, še posebej zanimiva pa je za trgovce, saj si s to obliko prodaje izboljšajo promet in s tem svoje finančno stanje. Komisijska prodaja običajno pomeni občutno znižanje stroškov financiranja zalog, prav tako pa pomeni tudi znižanje tveganja neprodaje blaga.
KOMISIJSKA IN KONSIGNACIJSKA PRODAJA
Komisijska in konsignacijska prodaja sta dandanes precej razširjeni obliki, ki se uporabljata v mnogih panogah in ne samo za rabljena vozila in drugo rabljeno blago, kot je splošno razširjeno mnenje. Še posebej je razširjena prodaja na odpoklic, ki je po vsebini pogodbe komisijska prodaja, ki pa ima določene posebne značilnosti. Tudi komisijski uvoz in konsignacijska skladišča so v praksi že dolgo znana, čeprav zanje vedno manj slišimo, še posebej zato, ker pri nas počasi zamira proizvodna dejavnost, še posebej velika proizvajalna podjetja.
Komisijska prodaja je vrsta posredniške prodaje, pri čemer uporabljamo izraz komisijska, ko imamo v mislih pogodbeni stranki iz domače države, konsignacijska pa, ko je dobavitelj iz tujine. Tako teminološko ločevanje pa ni nujno obvezno, saj je konsignacija pravzaprav komisijska prodaja in ne uživa posebne obravnave v obligacijskem zakoniku. Komisijsko je možno tako nakupovati oz. uvažati. S komisijsko prodajo se ukvarjajo tako specializirana podjetja kot tudi splošna trgovska podjetja, ki morebiti na ta način zastopajo le enega ali nekaj komintentov.
KOMISIJSKA POGODBA
Komisijska pogodba je urejena s 788. do 806. členom Obligacijskega zakonika. Komisionar se zavezuje, da bo s komisijsko pogodbo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komintenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komintent in ima pravico do plačila, tudi če to ni bilo dogovorjeno. Komisijo najpogosteje srečamo v trgovini, kjer komisionar prodaja blago v svojem imenu in za račun komintenta. Komisionar je podjetje, ki se obveže, da bo za svojega komintenta opravilo določene posle, da bo na primer za komintenta sklenil kupoprodajno pogodbo, torej da bo prodal komintentovo blago ali komintentu kupil blago. Poleg prodaje oziroma sklenitve prodajne pogodbe za račun komintenta komisionar oz. konsignar lahko opravlja tudi druge povezane posle, npr. skladiščenje blaga ali carinska dejanja pri uvozu. Kupoprodajno pogodbo s tretjo osebo komisionar sklene v svojem imenu za račun komintenta. Ko komisionar najde tretjo osebo, ki bo kupila blago, mora komintentu podati obračun ter mu prenesti (odstopiti) vse pravice in obveznosti, ki so nastale v razmerju s tretjo osebo.
OBVEZNOSTI IN PRAVICE KOMISIONARJA TER KOMINTENTA
Komisionar mora upoštevati naročila in navodila komintenta ter delovati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Obligacijski zakonik določa, da mora komisionar, če je sklenil posel pod bolj neugodnimi pogoji, kot so bili določeni v naročilu, pa tega ne bi smel storiti, komintentu povrniti razliko in povzročeno škodo. V takem primeru lahko monintent celo zavrne sprejem sklenjenega posla, vendar pod pogojem, da o tem takoj obvesti komisionarja. Komintent pa nima možnosti zavrnitve v primeru, če momisionar pokaže pripravljenost, da mu takoj plača razliko in povrne povzročeno škodo. Komisionar tudi odgovarja komintentu za škodo, če je prodal blago nekomu, za kogar je vedel ali bi moral vedeti, da je prezadolžen. Če pa bi bila sklenjena pogodba, ki ima ugodnejše pogoje, kot so bili določeni v naročilu, gre vsa tako dosežena korist komintentu, saj komisionar posluje na račun svojega komintenta.
DOLŽNOSTI KOMISIONARJA
Skladno z Obligacijskim zakonikom mora komisionar:
- Hraniti blago kot dober gospodarstvenik, prav tako je odgovoren za naključno uničenje in poškodbe blaga, če ga ni zavaroval, pa bi ga po naročilu komintenta moral,
- V trenutku, ko od prevoznika prevzame blago, ki mu ga je poslal komintent, ugotoviti njegovo stanje in komintentu nemudoma sporočiti dan prispetja blaga ter vidne poškodbe ali primanjkljaj, sicer odgovarja za morebitno škodo, ki bi zaradi te opustitve nastala komintentu,
- Ukreniti vse, kar je potrebno za ohranitev komintentovih pravic nasproti odgovorni osebi,
- Obvestiti komintenta o vseh spremembah na blagu, zaradi katerih bi blago lahko izgubilo svojo vrednost, če nima časa čakati na njegova navodila ali če komintent zavlačuje z navodili, pa grozi nevarnost znatnejše poškodbe, mora blago na najprimernejši način prodati,
- Komintentu sporočiti ime tretje osebe, torej s kom je opravil posel, ki mu ga je zaupal komintent. To pravilo ne velja za prodajo premičnin v komisijskih prodajalnah, razen če ni drugače dogovorjeno,
- Brez nepotrebnega odlašanja takoj po opravljenem poslu dati komintentu račun o opravljenem poslu (poročilo o opravljenih dejavnostih, nastalih stroških, svoji proviziji), čeprav lahko komintent zahteva tekoča sprotna poročila, za kar si sicer komisionar lahko zaračuna če posebno provizijo, v primeru sprotnih poročil se komisionar in komintent lahko dogovorita tudi za sprotno sorazmerno plačevanje provizije glede na stopnjo izpolnitve pogodbe,
- Komintentu izročiti vse, kar je prejel iz posla, ki ga je zanj opravil,
- Na komintenta prenesti terjatve in pravice, ki jih je pridobil nasproti tretji osebi, s katero je opravil posel v svojem imenu in za komintentov račun.
VIŠINA IN NAČIN ZARAČUNAVANJA PROVIZIJE
Višino in način zaračunavanja provizije dogovorita komisionar in komintent v komisijski pogodbi. Komintent mora komisionarju provizijo plačati tudi tedaj, če do posla ni prišlo in je vzrok za to na strani komintenta. Če ne pride do sklenitve posla iz razloga, za katerega ni odgovoren ne komisionar ne komintent, ima komisionar pravico do plačila za svoj trud. Komisionar pa nima pravice do plačila, če ni bil zvest komintentu. Prav tako mora komintent komisionarju povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvedbo naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko so bili plačani, s čimer so mišljeni neposredni stroški za izvedbo posla, na pa tudi splošni, vendar je tudi to dobro urediti s komisijsko pogodbo.
POVZETEK
Če povzamemo, gre pri komisijski pogodbi za to, da:
- Komisionar sklepa posel v tujem imenu, ni lastnik blaga, ki ga prodaja, čeprav ima zastavno pravico na blagu, zato komintent ob izročitvi blaga komisionarju le-tega izkazuje še naprej med svojimi sredstvi, vendar na ločenem kontu ali skladišču, komisionar pa tako prevzeto blago vodi zabilančno na kontih skupine 99,
- Ko komisionar najde tretjo osebo, ki bo blago kupila, ji blago izroči, ji izstavi račun, komintentu pa poda poročilo o opravljenem poslu ter mu izda račun za provizijo. Račun za provizijo pomeni za komisionarja prihodek ter obveznost za obračunani davek na dodano vrednost na eni strani ter terjatve do tretje osebe na drugi strani. Hkrati z odjavo blaga, to je poročilom komintentu, zniža tudi zaloge v svoji izvenbilančni evidenci,
- Komintent razbremeni svojo zalogo šele z dnem, ko mu komisionar pošlje poročilo, iz katerega je razvidna prodaja njegovega blaga, na ta dan komisionar tudi obračuna davek na dodano vrednost ter vzpostavi terjatev do komisionarja.