V nadaljevanju predstavljamo primerjavo trenutnega sistema študentskega dela in malega dela:
|
TRENUTNI SISTEM |
DELO DIJAKOV IN ŠTUDENTOV PO ZAKONU |
|
| OMEJITVE |
Zakon o zaposlovanju in |
Jasne omejitve za dijake in študente – letna kvota 720 ur; posameznik bo lahko opravljanje malega dela prilagodil svojim študijskim obveznostim; omejen je tudi letni zaslužek iz malega dela v višini 6.000 EUR. 93 % študentov že zdaj dela znotraj teh omejitev! Omejitve tudi za delodajalce v številu ur/mesec, glede na velikost delodajalca. |
| OBREMENITEV | 14 % koncesijska dajatev | 14 % dajatev iz malega dela + 15,50 % prispevkov za socialna zavarovanja (PIZ in ZZ) |
| DELOVNE IZKUŠNJE | Študentsko delo uradno ne šteje v delovne izkušnje. |
Malo delo se šteje v delovne izkušnje. Centralna evidenca o malem delu bo beležila tudi vse delovne izkušnje, veščine in kompetence, pridobljene prek malega dela, kar bo olajšalo dokazovanje izkušenj pri iskanju zaposlitve. |
| POKOJNINSKA DOBA | Študentsko delo ne šteje v pokojninsko dobo. |
Malo delo šteje v pokojninsko dobo, in sicer se opravljene ure malega dela preračunajo na polni delovni čas, sorazmerno s plačanimi prispevki. Oseba, ki opravlja malo delo, je zavarovana tudi za primer smrti in invalidnosti kot posledica poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V primeru poškodbe pri opravljanju malega dela, ki bi imela za posledico invalidnost, bi tako osebi pripadale polne pravice iz invalidskega zavarovanja, kljub temu, da je plačan prispevek bistveno nižji kot v primeru sklenjenega delovnega razmerja! |
| SOCIALNA VARNOST | Plačuje se le prispevek za primer poškodbe pri delu in invalidnosti ter zavarovanje tudi za primer smrti in invalidnosti kot posledice poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Študenti in dijaki so zdravstveno zavarovani po svojih starših (vendar zanje nihče ne plačuje v blagajno). |
Iz malega dela se plačuje prispevek za:
|
| URNA POSTAVKA | Povsem prepuščena trgu. V letu 2008 se je gibala od manj kot 2 EUR/uro pa do več kot 35 EUR/uro! |
Določena je minimalna bruto urna postavka 4,00 EUR/uro (preračunana iz višine minimalne plače)! |
| MOŽNOST ZLORAB | Velika! Ni nobenih omejitev in preverjanj v postopku izdajanja napotnic. Globe so prenizke, da bi delovale vzgojno in preventivno! |
Močno omejena! Vgrajene so varovalke, ki bodo delovale preventivno (npr. preverjanja pred izdajo napotnic preko informacijskega sistema). Določene so visoke globe in sankcije prepovedi malega dela za delodajalca in za osebe. |
|
SPREMLJANJE IN |
Omejeno! Ni skupnega informacijskega sistema, ki bi omogočal redno spremljanje – spremljanje možno le na podlagi letnih poročil študentskih servisov in ročnega pregleda podatkov. Nadzor IRSD je možen le v omejenem obsegu (dogovor o zlorabi sistema med delodajalcem in osebo je težko odkriti), globe pa so prenizke. |
Redno spremljanje bo omogočila centralna evidenca malega dela, ki jo bo vodil ZRSZ; neposreden vpogled vanjo bo omogočen tudi MDDSZ, IRSD in DURSu! Jasna definicija začasnega in občasnega dela bo olajšala delo inšpektorjev. Veliko zlorab bo preprečenih vnaprej zaradi varovalk v sistemu centralne evidence! |
|
ZAŠČITA DIJAKA / |
Vsak študentski servis naj bi imel svoj rizični sklad s svojimi pravili, kar pomeni neenak položaj študentov. V praksi pa marsikateri servis sploh ni imel rizičnega sklada ali pa se je izčrpal že v prvi polovici leta. |
Skupni rizični sklad, ki ga vodi MDDSZ v okviru proračunskega sklada, kar pomeni enotna pravila. Napotnica bo veliko bolj definirana, vzpostavlja pogodbeno razmerje (več podatkov, izpis obveznosti delodajalca,…), podpiše jo delodajalec, oseba in organizacija, kar zagotavlja bistveno večjo možnost izterjave sredstev! |
|
FLEKSIBILNOST |
Velika fleksibilnost (vendar samo za najem študentov in dijakov, ki so med tednom večinoma v univerzitetnih mestih, zato so delodajalci iz drugih regij v slabšem položaju), hiter postopek, brez administrativnih ovir, večino dela opravijo servisi kot posredniki. |
Še vedno velika fleksibilnost (ohranja se institut napotnice), vendar so v postopek najema delovne sile za malo delo vgrajene nujne varovalke, ki preprečujejo zlorabe. Kljub temu bo postopek najema delovne sile hiter, potekal bo večinoma po sodobnih elektronskih poteh! Malo delo bodo poleg študentov in dijakov opravljali tudi brezposelni in upokojenci. |
|
DELITEV SREDSTEV |
Večina sredstev je namenjena za delovanje ŠOS in študentskih servisov, manj pa za štipendije in študentske domove. |
Bistveno večji % sredstev za štipendije, za namen štipendiranja in študentske domove bodo prispevali vsi, ki bodo opravljali malo delo, tudi brezposelni in upokojenci! |
|
SREDSTVA IZ |
ŠOS prejeta sredstva delno porabi za svoje delovanje, del pa jih nameni za izvajanje dejavnosti svojih organizacijskih enot, zavodov in klubov. ŠOS ni zavezan k poročanju o porabi teh sredstev. Sredstva iz koncesijske dajatve imajo status parafiskalnih sredstev: če jih organizacijske oblike ŠOS-a v skladu s svojimi poslovnimi načrti dodeljujejo različnim subjektom na trgu, predstavljajo za prejemnike državno pomoč, saj se izkrivlja konkurenca na trgu. |
Del sredstev bo še vedno namenjen neposredno ŠOS-u, ki jih bo lahko porabil po svoji presoji (vendar bo zavezan k letnemu poročanju o porabi). Del sredstev za projekte mladih pa se bo delil na javnih razpisih Urada za mladino, kar bo omogočilo transparentnejšo in gospodarnejšo porabo, upoštevane bodo omejitve pri dodeljevanju državnih pomoči. V razpisnih komisijah bodo večino predstavljali predstavniki mladih! |
|
DEJAVNOST |
Izrazito profitna – na podlagi koncesije, ki jo lahko pridobi vsaka oseba zasebnega prava, ki izpolnjuje pogoje, določene v podzakonskem aktu. |
Neprofitna dejavnost! Posredniki izbrani na podlagi transparentnega javnega razpisa. |
|
MEDGENERACIJSKA |
Ne. | Da. Vsi, ki opravljajo malo delo, prispevajo za pokojninsko in zdravstveno blagajno; vsi tudi prispevajo za štipendije in študentske domove. Medgeneracijska solidarnost je predvsem v prid dijakom in študentom! |
|
SPODBUJANJE |
Ne. | Zakon o malem delu vsebuje tudi določbe o spodbujanju prehodov iz malega dela v zaposlitev v okviru aktivne politike zaposlovanja. Način izvajanja tega ukrepa se bo določil v posebnem programu, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji, sredstva za ta namen pa se bodo zagotavljala v okviru dajatve iz malega dela. |
Vir: MDDSZ