Dobropisi znižujejo vrednost prejetih računov, zato so dobrodošli pri vsakem prejemniku. Toda pri računovodskem evidentiranju lahko povzročijo obilo težav, še posebej, kadar vplivajo na zaloge. Ne glede na določila SRS se vedno postavlja strokovno vprašanje, katero vrednost znižujejo dobropisi; zaloge ali odhodke.
Dobavitelji ponavadi priznajo popust ob nakupu, pogosto pa tudi pozneje, mnogokrat potem, ko so že izdali račun. V slednjem primeru za popust izdajo dobropis. Razlogov za izstavitev dobropisov je več. Dobavitelji jih lahko izstavijo zaradi slabše kakovosti zaloge ali manjše dostavljene količine, kot je bila naročena, lahko pa tudi naknadno odobrijo popust na obseg kupljene količine materiala ali blaga. Vsi ti popusti in posledično dobropisi so neposredno vezani na nabavo zaloge. Dobavitelji pa včasih priznajo popust tudi na predčasno plačilo, tako imenovani ”cassa sconto”. Praviloma je takšen popust priznan na podlagi dobropisa. Čeprav gre pri tem za popust, ki je nastal, ker je naročnik financiral dobavitelja, ga je treba upoštevati kot popust na nabavno vrednost materiala ali blaga.
SRS 4.12 zahteva, da se zaloge materiala vrednotijopo nabavnih cenah, na katere vplivajo tudi popusti. Ker je SRS 4 obvezen standard, je dobropise kot posledice priznanih popustov treba vštevati v nabavno vrednost materiala in blaga.
Pri tem se postavlja dilema, kako zagotoviti, da bo popust zniževal nabavno vrednost tistega materiala ali blaga, na katerega se nanaša. V skrajnih primerih se dogaja, da iz dobropisa ni razvidno, za katero nabavo zaloge so bili izstavljeni. Dobavitelj se lahko odloči, da kupcu, ki v nekem obdobju doseže določeno višino nakupov, odobri popust za celotno količino, nabavljeno v tem obdobju. V tem primeru ne bi bilo pravično in primerno, da bi popust pripadal samo zadnji nabavi. Še več, če bi bila nabava zelo mahna glede na predhodne, bi bila njena vrednost po prejetem dobropisu lahko negativna.
A ni potrebno zahajati v skrajnosti. Pri poslovanju je včasih nemogoče oziroma strokovno neprimerno slepo upoštevati določila SRS 4.12. Vsa večja trgovska podjetja si od dobaviteljev uspejo zagotoviti dolge plačilne roke, tudi daljše od 90 dni. Pri tem si zagotovijo določen popust, če plačajo pred rokom. Sploh sedaj, ko je zaradi recesije postala likvidnost zelo pomembna, dobavitelji v teh primerih z veseljem priznajo ”cassa sconto”. Popusti za zgodnejše plačilo imajo naravo finančnih prihodkov, ker so nastali kot posledica zgodnejšega plačila, ne moremo pa jih enačiti z obrestnimi prihodki od finančnih naložb.
Na dilemo, kam evidentirati popust za nakup zalog vpliva tudi njihov obrat. Dlje, ko zaloga ostaja v skladišču, smiselneje je, da popust iz dobropisa razporedimo nanjo. To pomeni, da bi v praksi lahko na osnovi povprečnega obrata zaloge posameznega artikla opredelili, ali popust po dobropisu za nabavo te zaloge evidentiramo kot znižanje njene nabavne vrednosti ali neposredno kot odhodek.
Vir: RDP, junij 2009