Prejeli smo vprašanje glede obdavčitve storitev tonskega mojstra, ki jih opravi tonski mojster iz druge države članice slovenski kulturni instituciji. V zvezi s tem pojasnjujemo:
Če kulturna institucija, ki je prejemnik storitev, nima identifikacijske številke za DDV, se mora kot prejemnik storitve od davčnega zavezanca iz druge države članice identificirati za namene DDV ter od prejete storitve obračunati DDV.
Prvi odstavek 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB-3 in 18/11) določa, da je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme davčni zavezanec, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima ta davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca, ki ni v kraju, kjer ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima ta davčni zavezanec stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno oziroma običajno prebivališče.
Drugi odstavek 25. člena ZDDV-1 pa določa, da je kraj opravljanja storitev, ki jih prejme oseba, ki ni davčni zavezanec, kraj, kjer ima izvajalec storitev sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene iz stalne poslovne enote izvajalca, ki ni v kraju, kjer ima izvajalec sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima izvajalec storitev stalno oziroma običajno prebivališče.
Na podlagi d) točke prvega odstavka 214. člena Direktive Sveta 2006/112/ES se mora vsak davčni zavezanec, za katerega se na njihovem ozemlju opravijo storitve, za katere je v skladu s 196. členom dolžan plačati DDV, identificirati za namene DDV.
Če kulturna institucija, ki je prejemnik vaših storitev, nima identifikacijske številke za DDV, se mora kot prejemnik storitve od davčnega zavezanca iz druge države članice identificirati za namene DDV ter od prejete storitve obračunati DDV.
Ravnanje davčnih zavezancev pri določanju statusa prejemnika storitev ureja Izvedbena uredba sveta (EU) št. 282/2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost.
Izvajalec storitve lahko šteje, da ima prejemnik s sedežem v Skupnosti status davčnega zavezanca:
(a) če mu je prejemnik sporočil svojo osebno identifikacijsko številko DDV in izvajalec pridobi potrditev iz člena 31 Uredbe Sveta (ES) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost;
(b) če prejemnik še ni prejel osebne identifikacijske številke DDV, vendar je seznanil izvajalca, da je zanjo zaprosil in izvajalec pridobi katero koli drugo dokazilo, iz katerega se lahko razbere, da je le-ta davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki je lahko identificiran za DDV, in če z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, v razumni meri preveri točnost informacij, ki mu jih je poslal prejemnik.
Izvajalec storitve lahko šteje, da prejemnik storitve s sedežem v Skupnosti nima statusa davčnega zavezanca, če lahko dokaže, da mu zadevni prejemnik ni sporočil osebne identifikacijske številke DDV.
Vir: Pojasnilo DURS, št. 4230-8322/2011-2, 28. 10. 2011