Zavezanec navaja, da je v njegovi prodajalni stranka reklamirala pred slabim mesecem dni kupljeno blago. Sama reklamacija ni sporna. Stranka želi vračilo kupnine, vendar nima računa, niti kakršnegakoli potrdila o nakupu. Ima samo deklaracijski listič s številko artikla, ki se je nahajal na blagu. Stranka trdi, da lahko zahteva kupnino v roku 2 mesecev od nakupa tudi v primeru, ko ne more predložiti računa, vendar je zavezanec mnenja, da je zahteva v nasprotju z Zakonom o davku na dodano vrednost, zato prosi za pojasnilo.
V zvezi z navedenim odgovarjamo:
DURS ni pristojen za razlago uveljavljanja pravic potrošnikov iz naslova stvarnih napak. Z vidika DDV pa Zakon o davku na dodano vrednost določa, da davčni zavezanec lahko zmanjša davčno osnovo, če je bila kupnina ali del kupnine vrnjen končnemu potrošniku ali njeno plačilo odpuščeno.
Na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, 52/07 in 33/09) davčna osnova pri dobavah blaga ali storitev vključuje vse, kar predstavlja plačilo (v denarju, v stvareh ali v storitvah), ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od kupca, naročnika ali tretje osebe za te dobave.
Četrti odstavek 41. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, 141/06, 52/07, 120/07, 21/08 in 123/08) določa, da če je prejemnik blaga ali storitev končni potrošnik, lahko davčni zavezanec zmanjša davčno osnovo, če razpolaga z dokumentom, ki dokazuje prekinitev pogodbe oziroma odpoved dobave blaga oziroma storitve, in če dokaže, da je bila kupnina ali del kupnine vrnjen kupcu ali njeno plačilo odpuščeno.
Iz navedenega izhaja, da davčni zavezanec lahko zmanjša davčna osnovo v primeru, ko kupec proizvoda uveljavlja vračilo kupnine zaradi stvarne napake, če razpolaga z dokumentom, ki dokazuje vračilo blaga s strani kupca in dokumentom, ki dokazuje, da je bila kupnina vrnjena kupcu.
Davčni zavezanec popravek izvrši tako, da za znesek vrnjene kupnine popravi davčno osnovo in ugotovi ustrezni znesek DDV, ki ga je treba popraviti. Popravek obračunanega DDV vključi v obračun DDV za tekoče obdobje.
Vir: Pojasnilo DURS, št. 4230-181/2009-2, 1. 7. 2009