Nepoznavanje trga, rigidnost javnih uradov in pomanjkanje investitorjev so le nekatere
Mladi podjetniki, ki želijo zagnati svoj start up se zaradi narave poslovnega okolja in pomanjkanja izkušenj ter kontaktov na začetku svoje podjetniške poti soočajo s številnimi ovirami. Preverili smo, katere so najpogostejše in kako jih rešiti.
1. Sestava solastniške ekipe in kadrovanje
Ena prvih težav na katero naletijo mladi podjetniki je oblikovanje prve solastniške ekipe oziroma sestava ‘founderjev’. Andraž Logar iz podjetja ThirdFrameStudios (3fs) opozarja, da je to za mlada podjetja velik zalogaj, ki pa ga je za dolgoročni uspeh potrebno dobro rešiti. Brez zanesljive solastniške ekipe start up ne more zaživeti. Izziv pa je kasneje najti tudi dobre in usposobljene kadre, ki bodo poskrbeli za razvoj podjetja.
Rešitev: Da bi mladi podjetniki imeli dostop do kvalitetnih kadrov je potrebno poenostaviti uvoz tuje delovne sile, ne le znotraj EU, je prepričan Andraž Logar. Da bo tudi slovenska delovna sila konkurenčnejša pa je potrebno prevetriti visoko šolstvo. Diskrepanca med industrijo in fakultetami je namreč vsak dan večja, dodaja Logar.
2. Zaljubljenost v lastni produkt
Past, v katero se ujamejo skoraj vsi start upi je zaljubljenost v lasten produkt in posledično osredotočanje zgolj na nanj. Mladim podjetnikom tako navadno zmanjka časa, da bi se posvetili iskanju strank, da bi spoznali in definirali svojo ciljno publiko in trg, opozarja Igor Panjan iz podjetja SmartPa.
Rešitev: Mladi podjetniki se morajo zavedati, da je za uspeh potrebno imeti dober pogled v trge. »Vse kar ne vodi k razumevanju strank, njihovih problemov in rešitev, ki jih potrebujejo, je za start-up podjetnike zapravljanje časa in večanje verjetnosti neuspeha,« je v članku Od lažnega občutka napredka do resnega razumevanja trga in strank zapisal Blaž Kos.
3. Gospodarsko okolje v Sloveniji
Produkte in ideje je zaradi neobstoja gospodarsko prijaznega sistema v Sloveniji težko preveriti. Da mlada podjetja to storijo v tujini pa za sabo potegne precej večji finančni in časovni vložek, opozarja Andraž Logar. Če želijo uspeti, druge možnosti pravzaprav nimajo.
Rešitev: Gospodarsko okolje je v Sloveniji potrebno spremeniti do te mere, da bi mladim podjetnikom omogočalo razvoj ter preverbo lastnih izdelkov in poslovnega modela. Aleš Špetic iz podjetja CubeSensors je prepričan, da bi Slovenija morala poskrbeti ne samo za to, da slovenski start upi ne odhajajo drugam, temveč da tudi tuji start upi pridejo v Slovenijo.
4. Rigidnost javnih uradov
Ko si na začetku poslovne poti, potrebuješ pomoč in informacijo, opozarja Žan Menart iz podjetja Smart Optometry. »V kolikor imajo na spletni strani urada objavljeno telefonsko številko za svetovanje pač ne pričakuješ, da te bodo ob prvem stavku odpravili z besedami: Na spletni strani vse to piše, pa lep dan,« pojasnjuje Menart. Aleš Špetic dodaja, da je okolje v Sloveniji prilagojeno večjim sistemom in podjetjem, mladi podjetniki pa v veliko primerih niti ne vedo, kaj morajo storiti. Takšni sistemi so računovodstvo, carina, različni inšpekcijski zahtevki in davčna uprava.
Rešitev: Mladim podjetnikom je na začetku karierne poti pomembna vsaka ura, zato je 14 dnevni časovni rok za odzive nekaterih uradov za podjetnike enostavno neprimeren, poudarja Menart. Vsaj v segmentih, kjer tovrstni uradi delujejo neposredno z ljudmi bi morala biti odzivnost večja in hitrejša.
5. Pomanjkanje investitorjev
Slovensko okolje je še vedno nepripravljeno za tuje investitorje. Ti namreč raje zahtevajo, da se slovenski start upi izselijo iz Slovenije, kot da bi investirali tukaj. Ostane nam zelo malo slovenskih investitorjev, ki pa kot taki nimajo konkurence in se ne obnašajo kot konkurenčni investitorji okolju, ampak bolj kot monopolisti, še opozarja Aleš Špetic.
Rešitev: Slovensko okolje mora postati odprto za tuje investitorje. Poenostaviti je potrebno birokratske ovire, predvsem pa Slovenijo v tujini predstaviti kot privlačno državo. Andraž Logar predlaga, da zunanje ministrstvo postane element gospodarske diplomacije.
Vir: startaj.si