Z zadnjo novelo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1J) je bilo poleg sprememb pri poročanju revidiranih družb in družb javnega interesa, spremenjenih tudi nekaj določb, ki jih morajo upoštevati tako podjetniki, ko registrirajo družbo kot tudi registrski organ, ki izvaja registracijske postopke.
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) določa, da mora ime firme nakazovati dejavnost družbe, vendar pa elementi firme ne smejo bralca postaviti v zmoto glede vrste ali obsega poslovanja, možnosti zamenjave s firmo ali znakom razlikovanja druge osebe ali bi celo s tem kršili pravice drugih oseb. Medtem, ko 14. člen ZGD-1 določa, da firma ne sme vsebovati imen ali znakov tujih držav ali mednarodnih organizacij, pa zadnje spremembe 15. člena ZGD-1, natančneje kot do sedaj, določajo uporabo imena Slovenija v vseh sklonih in svojilnih pridevnikih ter uporabo besed država ali samoupravna lokalna skupnost (npr. državni, republiški, občinski), ki jih je dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju Vlada).
Vlada lahko namreč odslej po prostem preudarku dovoli družbi uporabo omenjenih besed, če:
- ima družba izpolnjene davčne in druge javnofinančne obveznosti;
- družba ni v postopku insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja;
- družba opravlja pridobitno dejavnost, ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena.
Pri tem se šteje, da je dejavnost večjega pomena, če družba uspešno posluje in deluje družbeno odgovorno glede na dejavnost, dosedanje poslovanje in finančni položaj družbe ter usmerjenost družbe k razvoju in rasti. Pri tem bo Vlada te elemente pri družbi v ustanavljanju presojala na podlagi dejavnosti, vizije in poslanstva družbe, razvojne in trajnostne usmerjenosti družbe, analize trga, ciljnih trgov, ključnih področij delovanja družbe, finančne projekcije, načrta dela in zaposlovanja ter drugo.
V primeru družbe, katere večinski lastniki so tuje pravne ali fizične osebe, pri izdaji dovoljenja za uporabo besede Slovenija pa bo Vlada dodatno preverila tudi organiziranost obvladujoče družbe v koncernu ali multinacionalki, mednarodni ugled koncerna ali multinacionalke ter njihovo prakso pojavljanja imen držav v firmah svojih odvisnih družb.
Pri tem velja opozoriti, da v skladu s 7. odstavkom 15. člena ZGD-1 lahko Vlada tudi dovoljenje odvzame, če ugotovi, da družba pri opravljanju svoje dejavnosti huje krši zakonodajo in s tem krni ugled Republike Slovenije.
Še vedno je mogoče v firmi uporabiti ime in priimek oziroma psevdonim zgodovinske ali druge znamenite osebe le z njenim dovoljenjem, oziroma z dovoljenjem njenega zakonca in sorodnikov do tretjega kolena v ravni vrsti ter staršev, če so še živi, če je oseba že umrla, ni pa več potrebno ob tej uporabi zaprositi za dovoljenje ministra za javno upravo.
Skladno s spremembo 72. člena ZGD-1 pa mora odslej firma podružnice s.p. vsebovati poleg imena in priimka tudi oznako, da gre za podružnico.
Novela prinaša tudi novosti pri vpisu podjetnika v poslovni register. Tako lahko bodoči podjetnik odslej odda prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije en mesec v naprej (do sedaj do tri mesece v naprej). Poleg osnovnih podatkov o podjetniku, mora podjetnik ob vpisu posredovati tudi podatke o poslovnem naslovu (država, ulica in hišna številka, naselje, občina, poštna številka in kraj). Pri tem velja opozoriti na spremembo tretjega odstavka 74. člena ZGD-1, ki določa, da v primeru ko podjetnik ni lastnik objekta na poslovnem naslovu ali na poslovnem naslovu podružnice, navedenem v prijavi, mora prijavi priložiti overjeno izjavo lastnika objekta, ki podjetniku dovoljuje poslovanje na tem naslovu. Pri tem je novo, da izjave ni treba overiti, če lastnik objekta poda izjavo na točki VEM ali če podjetnik pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti od Republike Slovenije, samoupravne lokalne skupnosti ali pristojnega državnega ali občinskega sklada, pristojnega za stanovanjske zadeve, na podlagi zakona, ki ureja stanovanjske stavbe. To pa tudi pomeni, da je potrebno ob prijavi vedno predložiti izjavo lastnika in tudi v primeru, ko gre za registracijo podružnice samostojnega podjetnika. Ne glede na to, da overitev v primeru fizične prisotnosti lastnika ni potrebna, pa bo moral registrski organ ob vpisu podjetnika v Poslovni register Slovenije lastnika identificirati ter evidentirati vrsto pridobljene izjave (osebno, overjeno, dovoljenje države ali lokalnih skupnosti).
Pri vodenju poslovnih knjig še vedno veljajo merila kdaj lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, pri čemer podjetniki, odslej, ne glede na velikost uporabljajo enotni računovodski standard t.j. SRS 30 – Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih.
Kljub temu, da večina navedenih sprememb velja že od 15. aprila 2017, pa imajo podjetja še eno leto čas, da uskladijo osnovne elemente firme z navedenimi določbami in pridobijo ustrezna dovoljenja. Kazenske določbe, ki jih določa spremenjeni 686. člena ZGD-1, se namreč začnejo uporabljati šele čez 12 mesecev. Ne glede na to, da je do takrat še nekaj časa pa velja izpostaviti, da so globe za prekrške visoke. Tako se bo lahko velika družba kaznovala z globo od 6.000 do 30.000 evrov, srednja družba z globo od 4.000 do 20.000 evrov, majhna z globo od 1.000 do 10.000 evrov majhna družba in mikro družba z globo od 500 do 5.000 evrov, če bo imela v firmi dodatne sestavine, ki družbo podrobneje označujejo v nasprotju s 13. členom ZGD-1 ali če bo uporabljala besedo Slovenija v nasprotju s 15. členom ZGD-1.
Vir: Portal FinD-INFO, 10. 5. 2015, www.findinfo.si, Avtor: mag. Mojca Kunšek