Odpravnina po 188. členu ZUJF in obdavčitev z dohodnino

Prejeli smo vprašanja davčnih zavezancev v zvezi z davčno obravnavo odpravnine po 188. členu Zakona o uravnoteženju javnih financ (Ur.l.RS, št. 40/12, v nadaljevanju ). V zvezi s tem smo pridobili pojasnili Ministrstva za pravosodje in javno upravo (v nadaljevanju MPJU) in Ministrstva za finance, ki ju v nadaljevanju povzemamo.

ZUJF v 188. členu ureja prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Skladno s to določbo pogodba o zaposlitvi preneha veljati javnemu uslužbencu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s prvim odstavkom 54. člena oziroma četrtim odstavkom 430. člena ali 402. členom ali 404. členom ZPIZ-1. Omenjeni ureja status javnih uslužbencev, ki bodo pogoje, kot jih ZUJF določa za prenehanje pogodbe o zaposlitvi, izpolnili po njegovi uveljavitvi, v prehodne določbe pa je umeščen tudi 246. člen, ki ureja status javnih uslužbencev, ki so pogoje izpolnjevali že na dan uveljavitve ZUJF, to je na dan 31. 5. 2012. V skladu s 188. členom ZUJF pogodba o zaposlitvi javnemu uslužbencu preneha veljati na podlagi dokončnega sklepa, ki ga izda predstojnik prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev, ki jih določa ZUJF (oziroma od uveljavitve ZUJF), za primer prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pa je določena tudi pravica do posebne odpravnine, in sicer v višini dveh povprečnih plač zaposlenega v RS za pretekle tri mesece oziroma dveh zadnjih mesečnih plač zaposlenega, če je to zanj ugodneje.

Pravica do odpravnine, ki jo ZUJF določa v drugem odstavku 188. člena ter drugem odstavku 246. člena, je vezana na prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, zato odpravnino, ki je javnemu uslužbencu izplačana v skladu z omenjenima odstavkoma, štejemo za posebno odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi po ZUJF in ne za odpravnino ob upokojitvi. Tudi v primerih, ko se javni uslužbenec neposredno po prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi upokoji, odpravnine, ki je izplačana v skladu z drugim odstavkom 188. ali drugim odstavkom 246. člena ZUJF, ne moremo šteti za odpravnino ob upokojitvi.

Drugače je v primeru tretjega odstavka 188. člena in tretjega odstavka 246. člena ZUJF, ki urejata situacijo, ko javnemu uslužbencu, kljub izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati, če se delodajalec in javni uslužbenec za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v določenem roku dogovorita za nadaljevanje delovnega razmerja. Če se javni uslužbenec neposredno po preteku časa, za katerega je bil sklenjen dogovor za nadaljevanje delovnega razmerja, upokoji, se , ki jo ZUJF določa v tretjem odstavku 188. člena in tretjem odstavku 246. člena, šteje kot ob upokojitvi. Če javni uslužbenec ne izkaže, da se bo neposredno po preteku časa, za katerega je bil sklenjen dogovor za nadaljevanje delovnega razmerja, upokojil, se , določena po tretjem odstavku 188. člena in tretjem odstavku 246. člena ZUJF, obravnava kot posebna ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi po  ZUJF.

V skladu z Zakonom o dohodnini (Ur.l.RS, št. 13/11 – UPB7, 24/12, 30/12 in 40/12 – ZUJF, 75/12 in 94/12, v nadaljevanju: ZDoh-2) so dohodki iz delovnega razmerja v splošnem obdavčeni, odpravnina ob upokojitvi pa se v skladu s 7. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, ki jo določi vlada. V skladu z 10. členom Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Ur.l.RS, št. 140/06 in 76/08) se odpravnina ob upokojitvi ne všteva v davčno osnovo do višine 4.063 evrov.

Upoštevaje pojasnilo MPJU, določbe ZDoh-2 o davčni obravnavi dohodka iz delovnega razmerja ter zgoraj navedene uredbe, se odpravnina, izplačana na podlagi 188. člena in 246. člena ZUJF zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi, v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, razen v primeru, ko gre za odpravnino, izplačano na podlagi tretjega odstavka 188. člena ali tretjega odstavka 246. člena ZUJF, ki se ob izpolnjevanju pogoja, da se javni uslužbenec neposredno po preteku časa, za katerega je bil sklenjen dogovor za nadaljevanje delovnega razmerja, upokoji, šteje za odpravnino ob upokojitvi, ki se do višine 4.063 evrov ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Vir: Pojasnilo DURS, št. 4210-10224/2012, 27. 12. 2012

Sorodni članki: