Carinska vrednost je vrednost blaga, ki se uporablja kot osnova za obračun carine, kadar se ta obračunava od vrednosti (ad valorem), kar je najbolj pogosto. Od carinske vrednosti blaga se obračuna carina po stopnjah iz carinske tarife.
V praksi se večina blaga carini z ugotavljanjem carinske vrednosti po metodi transakcijske vrednosti (na podlagi fakture). Predpostavlja se, da je cena na fakturi vrednost, ki jo je kupec dejansko plačal prodajalcu za kupljeno blago (t.im. dogovorjena cena). Pri tem šteje:
- da so v vrednost vključeni vsi stroški in drugi izdatki v zvezi s prodajo in dobavo blaga do tam, kjer prihaja blago na carinsko območje;
- da so iz vrednosti izključeni vsi stroški, davščine in takse, ki se zaračunavajo na carinskem območju;
- da ni omejitev za kupce glede razpolaganja ali uporabe blaga, razen omejitev, ki so določene s predpisi;
- da v pogodbi o nakupu in prodaji ni pogojev ali obveznosti, katerih vrednost se ne more ugotoviti glede na vrednost blaga, ki se carini;
- da prodajalec ne bo neposredno ali posredno prejel nobenega dela prihodka od kupčeve nadaljnje prodaje ali kakšnega drugačnega razpolaganja ali kupčeve uporabe blaga;
- da kupec in prodajalec nista vzajemno povezana oz. če sta povezana, da na dogovorjeno ceno ni vplivalo trgovinsko, finančno ali kako drugo razmerje med kupcem in prodajalcem.
Če carinske vrednosti po tej metodi zaradi razlogov, ki izkrivljajo dogovorjeno ceno ni mogoče ugotoviti (ker sta kupec in prodajalec medsebojno povezana ali zaradi drugih razlogov – brezplačne pošiljke, vlaganje kapitala v opremo za izdelavo izdelka ipd.), se carinska vrednost ugotavlja z naslednjimi metodami:
|
Metode za ugotavljanje carinske vrednosti, kadar te ni mogoče ugotoviti po metodi transakcijske vrednosti |
||
| Metoda | Način | Pojasnilo |
| Cena za enako blago | Carinska vrednost se ugotovi po dogovorjeni ceni za blago enake kvalitete in enakih lastnosti, kupljeno v približno istem času zaradi uvoza v Skupnost | Enako blago pomeni blago, ki je v vseh pogledih (v tehničnih lastnostih, kvaliteti in trgovskem ugledu) istovetno z blagom, ki se uvaža v enakem ali približno enakem času. |
| Cena za podobno blago | Carinska vrednost se ugotovi po dogovorjeni ceni za podobno blago, kupljeno zaradi uvoza v Skupnost | Podobno blago pomeni blago, ki ima podobne lastnosti in sestavo materiala, se uporablja za iste namene kot blago, ki se uvaža, in ga lahko zamenja tudi v komercialnem smislu. |
| Cena po enoti mere | Carinska vrednost se ugotovi po cenah po enoti mere, če se enako ali podobno blago prodaja v Skupnosti v istem stanju kot blago, ki se uvaža | Carinska vrednost se lahko določi po enoti mere v primeru, da se enako ali podobno blago že prodaja v Skupnosti. Prodajno ceno je treba znižati za vse notranje davščine in stroške. |
| Obračunana vrednost | Carinska vrednost se ugotovi na osnovi obračunane vrednost | Po obračunski vrednosti se carinska vrednost ugotovi na podlagi vrednosti materiala in stroškov, nastalih pri proizvodnji, vključno z dobičkom, ki se za tako blago dosega pri izvozu v Skupnost. |
| Razpoložljivi podatki | Carinska vrednost se ugotovi na osnovi razpoložljivih podatkov (uporabijo se podatki o carinski vrednosti enakega ali podobnega blaga, uvoženega v daljšem časovnem obdobju, in tudi carinski vrednosti blaga, uvoženega iz drugih držav) | Če se carinska vrednost ne more ugotoviti po nobeni izmed navedenih metod, se ugotovi na podlagi razpoložljivih podatkovPo tej metodi carinske vrednosti ni mogoče ugotavljati na podlagi cen domačih proizvodov, prodajnih cen na domačem trgu države izvoznice, po cenah blaga za izvoz v tretje države ipd. |
Če niso že upoštevani v ceni, se v carinsko vrednost vštevajo tudi naslednji stroški:
- provizije posrednikov,
- stroški embalaže,
- stroški prevoza in zavarovalnine do vnosa na carinsko območje,
- sorazmerni del blaga, ki ga je kupec dostavil brezplačno ali po znižani ceni,
- stroški v zvezi z licenčninami, ki jih kupec plača neposredno ali posredno, če je prodaja pogojena s takšnimi plačili.
Vir: IzvoznoOkno.Si