30. 12. 2009 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 110/2009. Ta je prinesel nekaj novosti, ki jih predstavljamo v nadaljevanju.
- Rok za oddajo davčnega obračuna ob prenehanju opravljanja dejavnosti
Pred začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B) je bil rok za oddajo davčnega obračuna za preteklo davčno leto 31. marca tekočega leta (torej tri mesece po izteku davčnega leta), v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti pa je bil rok za oddajo davčnega obračuna 30 dni po prenehanju, in to ne glede na datum prenehanja in ne glede na razlog za prenehanje opravljanja dejavnosti. Z drugimi besedami: davčni obračun je bilo potrebno oddati v 30 dneh po prenehanju opravljanja dejavnosti tudi v primeru, če je oseba prenehala z opravljanjem dejavnosti 31. decembra, ali v primeru, če je bil razlog za prenehanje opravljanja dejavnosti smrt podjetnika. Po novem velja, da je v primeru, ko pride do prenehanja opravljanja dejavnosti med letom, rok za oddajo davčnega obračuna 60 dni po prenehanju opravljanja dejavnosti (to velja tudi v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti zaradi smrti podjetnika), v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti na dan 31. 12. pa se davčni obračun odda v rednem roku, torej najpozneje do 31. 3. tekočega leta.
- Plačilo in vračilo obrokov predhodne akontacije dohodnine
Pravila glede plačila in vračila obrokov predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti so bila pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2B) naslednja: podjetnik je v novem davčnem letu do oddaje davčnega obračuna za preteklo davčno leto plačeval obroke predhodne akontacije dohodnine v enaki višini kot v preteklem davčnem letu. V primeru, ko so bili obroki predhodne akontacije dohodnine, ki so bili ugotovljeni v davčnem obračunu, nižji od že plačanih obrokov, se preplačilo iz že plačanih obrokov v tekočem letu podjetniku ni vrnilo, pač pa je glede na znesek preplačila lahko ustrezno znižal preostale obroke predhodne akontacije, ki so zapadli do konča tekočega davčnega leta. V nekaterih primerih, ko je bilo preplačilo višje od seštevka preostalih obrokov ali ko je podjetnik v davčnem obračunu za preteklo leto celo izkazal izgubo in so obroki predhodne akontacije za tekoče leto znašali 0, je to pomenilo, da se je del preplačila ali celo celotno preplačilo izkazovalo vse do oddaje naslednjega davčnega obračuna, in šele v 30 dneh po oddaji tega je bilo podjetniku vrnjeno celotno preplačilo obrokov. S spremembami zakona je bilo to nesmiselno pravilo končno spremenjeno tako, da se sedaj celotno preplačilo, ki nastane iz plačanih obrokov predhodne akontacije dohodnine pred oddajo davčnega obračuna za preteklo davčno leto, podjetniku vrne v 30 dneh po oddaji davčnega obračuna.
- Razkritje podatkov upravičeni osebi
Spremenjen je 19. člen Zakona o davčnem postopku, ki določa pogoje za razkritje določenih davčnih podatkov upravičenim osebam. Na podlagi dosedanje ureditve je lahko davčni organ osebam, ki so dokazale, da so udeležene v upravnem postopku ali postopku pred sodiščem in da so upravičene, da jim davčni organ poleg osebnega imena in prebivališča oziroma naziva podjetja in sedeža podjetja, davčne številke, identifikacijske številke za namene DDV, datuma vpisa ali datuma izbrisa zavezanosti za DDV, identifikacijske številke zavezanca za trošarine ter datuma vpisa oziroma izbrisa iz evidence imetnikov trošarinskih dovoljenje razkrije tudi podatke o znesku neplačanih davkov, o znesku preveč plačanih davkov, podatke o odloženem in obročnem plačilu davkov ter podatek o tem, ali je zavezanec za davek predložil davčno napoved oziroma obračun davka ali ne. Po novem pa lahko davčni organ upravičeni osebi razkrije tudi podatke o zapadlih neplačanih davčnih obveznostih, podatke o davčnih obveznostih, v zvezi s katerimi je odložen začetek davčne izvršbe oziroma je začeta davčna izvršba zadržana, podatke o davčnih obveznostih, v zvezi s katerimi je dovoljen odlog plačila oziroma obročno plačilo davka oziroma še ni potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.
Upravičeni osebi, ki potrebuje podatke o določenem zavezancu zaradi izpolnitve davčne obveznosti oziroma za izpolnitev dolžnosti dajanja podatkov davčnemu organu, lahko davčni organ po novem posreduje podatek o davčni številki zavezanca in podatek, ali je bilo zavezancu izdano potrdilo o ugotavljanju davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov. Glede na prej veljavno določbo je moral izplačevalec dohodka pri prejemniku dohodka sam preverjati, ali mu je davčni organ izdal potrdilo o ugotavljanju davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, sedaj pa torej izplačevalec dohodka to preveri tudi pri davčnem organu.
- Javna objava nekaterih podatkov o zavezancih za davek
Novosti glede razkrivanja davčnih podatkov zavezancev pa sta še dve, in sicer:
- Davčni organ sme na podlagi enoličnega identifikacijskega znaka motornega vozila tretji osebi razkriti podatek o tem, ali so za vozilo plačane vse obvezne dajatve (davek na motorna vozila). Ta določba je bila sprejeta kot posledica številnih nepravilnosti v zvezi z davkom pri prometu rabljenih motornih vozil, podatki o plačanih obveznostih za vozila pa so dostopni tudi na odprtem delu portala eDavki. V sistemu so vpisana vozila, za katera je bil davek na motorna vozila odmerjen in plačan po 30. 12. 2009.
- Davčni organ na svoji internetni strani javno objavi podatke o zavezancu za davek, ki mu je po uradni dolžnosti prenehala identifikacija za namene DDV, in sicer davčno številko, firmo, sedež, datum pridobitve identifikacijske številke za DDV, datum prenehanja identifikacije in razlog prenehanja identifikacije za namene DDV. Objavljata se dva seznama. Prvi je seznam zavezancev, katerim je identifikacija za namene DDV prenehala, ker ne obstajajo več razlogi zanjo (ker so zavezanci prenehali opravljati dejavnost, pa o tem niso obvestili davčnega organa, ali niso predložili obračuna DDV v zadnjih 6 mesecih oziroma v zadnjih 3 mesecih, če gre za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji). Drugi pa je seznam zavezancev, katerim je identifikacija za namene DDV prenehala, ker je davčni organ ugotovil, da obstaja sum zlorabe identifikacije za namene DDV oziroma da je davčni zavezanec identifikacijo za namene DDV uporabljal tako, da je drugim davčnim zavezancem neupravičeno omogočal odbitek DDV.
Poudarjam, da se na teh dveh seznamih objavljajo zavezanci za davek, katerim je bila identifikacija za namene DDV z odločbo odvzeta po uveljavitvi novele ZDavP-2B, torej po 30. 12. 2009. Javna objava teh podatkov je sicer dobrodošla, za učinkovito preprečevanje goljufij v zvezi z davkom na dodano vrednost pa bi moral biti ta ukrep sprejet že pred leti.
- Uporaba transakcijskega računa in obveznosti ponudnikov plačilnih storitev
Obveznost poslovnih subjektov, da izvajajo plačilni promet preko transakcijskih računov, je bila opredeljena v 8. členu Zakona o plačilnem prometu, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS). Sedaj je obveznost vseh subjektov, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, da odprejo transakcijski račun pri ponudniku plačilnih storitev, zapisana tudi v noveli ZDavP-2B, določeno pa je tudi, da morajo samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, imeti za namene v zvezi z opravljanjem dejavnosti ločen transakcijski račun. Utemeljenost te določbe zakonodajalec utemeljuje s potrebo po zagotavljanju informacij v zvezi s poslovanjem in transparentnosti poslovanja, predvsem pa z enakostjo obravnave fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, s pravnimi osebami z vidika javnosti podatkov o transakcijskih računih.
Še vedno pa velja tudi določba 23. a člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki določa primere plačil, ki jih ni potrebno nakazovati na transakcijske račune. Med te primere sodijo tudi plačila poslovnih subjektov za dobavljeno blago in opravljene storitve, če posamično plačilo ne presega 420 evrov. Omejitev posamičnega plačila na največ 420 evrov torej ostaja v veljavi.
V zvezi z obveznostmi ponudnikov plačilnih storitev in subjektov vpisa v sodni register novela ZDavP-2B tudi določa, da se bodo nekateri podatki, ki se na podlagi določb ZPlaSS zbirajo o poslovnih subjektih, zbirali tudi o fizičnih osebah. Ponudniki plačilnih storitev tako davčnemu organu pošljejo podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb in o prilivih na teh računih, na posebno zahtevo davčnega organa pa tudi podatke o odlivih. Ta določba se začne uporabljati najpozneje 1. januarja 2015.
- Popravljanje davčnega obračuna, če je davčna obveznost izkazana previsoko
Zakon o davčnem postopku določa, da lahko zavezancu, ki iz opravičljivih razlogov ne more predložiti davčnega obračuna v predpisanem roku, davčni organ na njegov predlog dovoli predložitev davčnega obračuna po izteku predpisanega roka. Kot opravičljivi razlogi se štejejo razlogi, ki jih davčni zavezanec ni mogel predvideti oziroma odvrniti in preprečujejo predložitev davčnega obračuna v predpisanem roku. Davčni obračun, ki je predložen po predpisanem roku v skladu z dovoljenjem davčnega organa, se šteje za pravočasno vloženega, pomanjkljivost dosedanje ureditve pa je bila v tem, da je bil v zakonu sicer določen rok za vračilo davka po davčnem obračunu, ki je bil z dovoljenjem davčnega organa vložen po predpisanem roku (30 dni po vložitvi davčnega obračuna), ni bil pa določen rok za plačilo davka v primeru, ko davčni obračun izkazuje obveznost zavezanca za doplačilo davka. Rok za plačilo davka je z novelo ZDavP-2B določen, in sicer velja, da se v primeru, ko zavezanec vloži davčni obračun po preteku predpisanega roka za vložitev davčnega obračuna in tudi po preteku predpisanega roka za plačilo davka, davek plača hkrati s predložitvijo davčnega obračuna, v primeru, ko zavezanec vloži davčni obračun po preteku predpisanega roka za vložitev davčnega obračuna, a pred pretekom roka za plačilo davka, pa se davek plača do izteka predpisanega roka za plačilo davka.
Oglejmo si to na konkretnem primeru. Če je zavezanec (seveda z dovoljenjem davčnega organa) davčni obračun oddal 30. maja, mora davek plačati hkrati s predložitvijo davčnega obračuna. Če pa je davčni obračun (z dovoljenjem davčnega organa) vložil 15. aprila, mora davek plačati najpozneje do 30. aprila. Če pa se mu na podlagi davčnega obračuna davek vrne, je rok vračila v obeh primerih 30 dni od vložitve davčnega obračuna. V prvem primeru, ko davčni obračun vloži 30. maja, mu bo torej davčni organ davek vrnil najpozneje 29. junija, v drugem primeru, ko davčni obračun vloži 15. aprila, pa mu bo davčni organ davek vrnil najpozneje 15. maja.
Za primere, ko zavezanec odda davčni obračun, pa po preteku predpisanega roka za oddajo obračuna ugotovi, da se je v davčnem obračunu zmotil in je izkazal previsoko davčno obveznost, Zakon o davčnem postopku določa, da je mogoče popravljen davčni obračun predložiti davčnemu organi najpozneje v roku 12 mesecev po preteku predpisanega roka za oddajo davčnega obračuna, v zvezi s katerim se vlaga popravljeni obračun. Popravljenemu davčnemu obračunu mora davčni zavezanec priložiti obrazložitev o razlogih, zaradi katerih je davčno obveznost izkazal previsoko. Če iz obrazložitve izhaja, da popravek davčnega obračuna ni utemeljen, davčni organ popravljenega obračuna ne sprejme. Do sedaj je veljalo, da v primeru, ko zavezanec kljub temu vztraja pri popravljenem davčnem obračunu oziroma pri zmanjšanju davčne obveznosti, davčni organ utemeljenost njegovega zahtevka preveri v davčnem inšpekcijskem pregledu. Po novem pa velja, da lahko utemeljenost zahtevka zavezanca preveri v postopku davčnega nadzora, torej ne le v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ampak lahko tudi v postopku nadzora obračunov davka pri davčnem organu. Ta nova določba je vsekakor smiselna, saj je postopek davčnega inšpekcijskega nadzora pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb oziroma davka od dohodkov iz dejavnosti celovit, medtem ko je za ugotovitev upravičenosti vlaganja popravljenega davčnega obračuna, posledica katerega je manjša davčna obveznost, pogosto dovolj preveriti le določene podatke oziroma določene poslovne dogodke.
Novela ZDavP-2 v zvezi z vložitvijo popravljenega davčnega obračuna, katerega posledica je manjša davčna obveznost, tudi izrecno določa, da zavezancu v primeru zmanjšanja davčne obveznosti na podlagi vloženega popravljenega davčnega obračuna ne pripadajo obresti na znesek preveč plačanega davka.
- Predložitev davčnega obračuna na podlagi samoprijave
Zakon o davčnem postopku določa tudi postopek vlaganja davčnega obračuna v primerih, ko zavezanec v davčnem obračunu izkaže nepravilne ali nepopolne ali neresnične podatke oziroma če davčnega obračuna ne odda v predpisanem roku. V takem primeru lahko zavezanec vsak trenutek predloži nov davčni obračun, vendar najpozneje do izdaje odmerne odločbe oziroma do vročitve sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma do začetka postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Dosedanja določba 55. člena Zakona o davčnem postopku je govorila le o vložitvi samoprijave pred začetkom davčnega inšpekcijskega nadzora, postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Po novem pa velja, da lahko zavezanec nov davčni obračun na podlagi samoprijave vloži tudi v postopku davčnega nadzora pri davčnem organu, in sicer do izdaje odmerne odločbe. S tem je dejansko urejen postopek popravljanja davčnega obračuna v primeru, ko davčni organ v postopku nadzora pri davčnem organu ugotovi, da so v davčnem obračunu podatki izkazani nepravilno, nepopolno ali neresnično, zavezanec pa se s takšno ugotovitvijo strinja in popravi davčni obračun v okviru samoprijave. Do sedaj so zadeve v praksi potekale tako, da je davčni organ, ki je v postopku nadzora pri davčnem organu ugotovil nepravilnosti v davčnem obračunu, pozval zavezanca, da nepravilnosti odpravi, ta pa jih je – če se je z ugotovitvami strinjal – popravil tako, da je popravil podatke v predloženem davčnem obračunu. Postopek sedaj ni bistveno drugačen, le da se ga izpelje kot samoprijavo. Se pa seveda za obdobje od poteka predpisanega roka za oddajo davčnega obračuna do vložitve popravljenega davčnega obračuna na podlagi samoprijave obračunajo obresti, kot se sicer obračunajo v primeru samoprijave.
Davčnemu obračunu, ki ga zavezanec vloži kot samoprijavo, mora priložiti tudi prilogo, ki je sestavni del tako predloženega davčnega obračuna, v njej pa prikaže premalo obračunane davke skupaj z obrestmi, ki se obračunavajo v primeru samoprijave, hkrati pa mora premalo plačani davek in obresti tudi plačati. Če zavezanec davka z obrestmi ne plača istočasno z oddajo davčnega obračuna, se šteje, kot da niso bili izpolnjeni pogoji za samoprijavo oziroma se vloženega davčnega obračuna ne obravnava kot samoprijavo, pač pa kot davčni obračun, predložen po izteku predpisanega roka. To pa v praksi pomeni, da se v tem primeru do plačila premalo plačanega davka obračunajo zamudne obresti, možna pa je tudi uvedba postopka o prekršku zaradi oddaje davčnega obračuna po preteku predpisanega roka.
Vir: Revija Obrtnik, Obrtnikov svetovalec, maj 2010